(1)Prosilcu, ki zaradi osebnih okoliščin (fizična, duševna, intelektualna ali senzorna okvara, v nadaljevanju invalid), ne more podati prisege na način, določen v prejšnjem členu, se mora omogočiti individualni pristop k načinu dejanja podaje prisege, pri čemer naj bo glavno vodilo pristopa specifičnost in različnost okvare.
(2)Prosilec, ki ne zna slovenskega jezika, poda prisego v jeziku, ki ga razume. Vsebino prisege glasno prebere uradna oseba, tolmač jo prevede v jezik, ki ga prosilec razume, prosilec pa jo ponovi za tolmačem.
(3)V primerih, ko je podana prisega na način iz prejšnjega odstavka, listino (obrazec iz 7. člena) podpiše tudi tolmač. Enako velja, če je bilo potrebno sodelovanje tolmača v primeru iz prvega odstavka tega člena.
(4)Stroški, ki nastanejo organu ali prosilcu v zvezi s podajo prisege (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, ipd.), gredo v breme prosilca.