Uredba o državnem lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Sočerga

(1)S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za mednarodni mejni prehod Sočerga (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2)Državni lokacijski načrt je izdelalo podjetje Projektivni atelje – Prostor, d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 1273/05, v aprilu 2007.

(1)Ta uredba določa ureditveno območje, zasnove projektnih rešitev prometne infrastrukture, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine in trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev ter odstopanja.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v Mestni občini Koper.

(1)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega:

-        območje mednarodnega mejnega prehoda Sočerga (v nadaljnjem besedilu: mejni prehod) z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami,

-        območje ureditev vodnih jarkov,

-        območje prestavitev, ureditev in novogradenj komunalnih in energetskih vodov,

-        območja okoljevarstvenih ukrepov.

(2)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele ali dele parcel, na katerih se zgradijo trajni objekti (območje mejnega prehoda z objekti za nadzor potniškega in blagovnega prometa in spremljajočimi ureditvami), parcele ali dele parcel, na katerih se zgradijo objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta, po končanih delih pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja mejnega prehoda).

(3)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta z vsemi spremljajočimi ureditvami obsega naslednje parcele ali dele parcel v k.o. Sočerga: 388/1, 388/2, 390/1, 390/12, 390/13, 390/14, 1147/1, 1147/2, 1362, 1365, 1366, 1389/1, 1389/2, 1389/3, 1390, 1391, 1392, 1393, 1395, 1396, 1398, 1399, 1401, 1403, 1404, 1423, 1611, 1620, 1621, 1622, 1681.

(4)Območje, na katerem so prestavitve, ureditve in novogradnje komunalnih in energetskih vodov, ki jih zahteva gradnja mejnega prehoda, obsega naslednje parcele ali dele parcel v k.o. Sočerga: a)     vodovod z vodohranom: 388/1, 388/2, 390/1, 390/8, 390/12, 1147/1, 1147/2, 1389/1; b)     elektrovodi srednje napetosti: 390/1, 408, 411, 463, 467, 1217, 1218, 1219, 1398, 1740, 1741, 1742, 1743/1, 1743/2, 1744, 1745, 1746, 1747, 1748, 1749, 1750/1, 1751, 1752, 1753, 1754, 1757/1, 1757/2, 1758, 1759, 1760, 1816, 1834, 1835, 1836, 1837, 1838, 1841, 1842, 1843, 1844, 1848; c)     telefon: 65, 390/1, 390/12, 1389/1.

(1)Mejni prehod je lociran na cesti R2-208, odsek 1060 Gračišče−Sočerga (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta), na mestu obstoječega mejnega prehoda, kjer je območje kmetijskih in gozdnih površin. Regionalna cesta se pred državno mejo razširi v mejno ploščad, na kateri poteka potniški in blagovni promet ob izstopu iz države in vstopu vanjo, z objekti za mejni nadzor.

(2)Mejni prehod je razdeljen na tri ploščadi:

-        ploščad za pretok potnikov – vstop v državo in izstop iz nje,

-        ploščad za blagovni promet – izstop iz države,

-        ploščad za blagovni promet – vstop v državo.

(3)Obstoječa regionalna cesta širine 6,0 m se na območju mejnega prehoda razširi na širino 35 m.

(4)Elementi ploščadi mejnega prehoda so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 40 km/h. Niveleta je dvignjena za približno 1,5 m nad niveleto obstoječe regionalne ceste.

Na ploščadi za pretok potnikov v državo in iz nje so naslednji objekti:

-        ploščad za pretok potnikov pod nadstrešnico,

-        prometni otoki s policijskimi in carinskimi kabinami za nadzor potniškega in blagovnega prometa,

-        objekt za policijo in carino,

-        prometna ureditev za vračanje vozil,

-        parkirišče za zaposlene in službena vozila s 25 parkirnimi mesti,

-        parkirišče s tremi parkirnimi mesti za vozila potnikov v carinskem postopku,

-        odstavni pas za začasno ustavljanje vozil.

Na ploščadi za blagovni promet pri izstopu iz države so naslednje ureditve in objekti za kontrolo pretoka blaga s tovornimi vozili:

-        čakalni pas za tovorna vozila,

-        parkirišče za tovornjake s štirimi parkirnimi mesti,

-        prometna ureditev za zavračanje vozil.

Na ploščadi za blagovni promet pri vstopu v državo so naslednji objekti in ureditve za kontrolo pretoka blaga s tovornimi vozili:

-        čakalni pas za tovorna vozila,

-        osna tehtnica z nadstreškom za tovorna vozila,

-        parkirišče za tovorna vozila s štirimi parkirnimi mesti,

-        parkirišče s šestimi parkirnimi mesti za zaposlene,

-        objekti za špedicijo z menjalnico,

-        rampa za pregled vozil s kabino pod nadstrešnico,

-        objekt transformatorske postaje (TP),

-        prometna ureditev za zavračanje tovornih vozil.

(1)Za urejanje prometnega režima na prometnih površinah območja mejnega prehoda se izvedejo enostranske ali dvostranske dvižne zapornice.

(2)Na pilotni steni severno in južno od mejnega prehoda se zgradi varnostna ograja v dolžini približno 373 m.

(1)Ureditev območja mejnega prehoda, dimenzije ter umestitev posameznih ureditev in objektov so razvidne iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta. Tlorisne in višinske dimenzije objektov se lahko razlikujejo od navedenih do 10 odstotkov navzgor in navzdol.

(2)Objekt na območju mejnega prehoda se načrtuje in gradi z upoštevanjem sodobnih principov oblikovanja, tehnologije in materialov. Projektiran in grajen mora biti tako, da ga je mogoče odstraniti po opustitvi mejnega prehoda.

(3)Na območju mejnega prehoda se zgradita pilotni steni:

-        od km 6 + 839 do km 7 + 072 mejnega prehoda na severni strani, v približni dolžini 211 m in

-        od km 6 + 981 do km 7 + 132 mejnega prehoda na južni strani, v približni dolžini 162 m.

(4)Oporni zid se zgradi od km 6 + 956 do km 6 + 963 mejnega prehoda na južni strani v približni dolžini 10 m.

(1)Pri krajinskem oblikovanju prvin v obcestnem prostoru se zagotovi skladna umestitev mejnega prehoda v prostor. Pri krajinskem oblikovanju se upoštevajo naslednji pogoji:

-        relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Posebno pozornost se nameni oblikovanju terena pri pilotnih stenah. Brežine se zatravijo in zasadijo z grmovnicami ali drevjem po načrtu krajinske arhitekture,

-        pilotni steni sta lahko strukturirani ali obloženi s kamnito oblogo, njuna višina in agresivnost pa sta ublaženi z uporabo vegetacije,

-        med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Krajinske ureditve obsegajo nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povečanje členjenosti prostora. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev vpetosti posega v prostor. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in značilnih oblikah vegetacije v tem prostoru (gozdni sestoj, posamezne skupine dreves),

-        vsi odseki obstoječih poti oziroma območja drugih rab, ki po izvedbi ureditev, predvidenih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo skladno z rabo sosednjih zemljišč (gozdna zemljišča, vegetacijski sestoji).

(2)Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, določene s to uredbo, mora upoštevati usmeritve arhitekturnega in krajinskega oblikovanja iz državnega lokacijskega načrta. Sestavni del projekta morata biti celovita in medsebojno usklajena načrta arhitekture in krajinske arhitekture, ki morata upoštevati usmeritve iz te uredbe.

(3)Med gradnjo se zagotovi čim manj poseganja v reliefno zgradbo za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev, čim manj odkrivanja tal in preprečitev odlaganja materiala med gradnjo v strugo potoka.

(4)Med gradnjo se čim bolj omeji gradbišče. Odstrani se le najnujnejša vegetacija.

Zaradi gradnje mejnega prehoda je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekte. Projektiranje in gradnja komunalno-energetskih ter telekomunikacijskih naprav in objektov morata potekati v skladu s smernicami in pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki so v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta.

(1)Zaradi gradnje mejnega prehoda in spremljajočih ureditev, določenih s to uredbo, se izvedejo naslednje ureditve na vodovodnem omrežju:

-        odstrani se obstoječi rezervoar za vodo,

-        nov vodovod s cevmi NL DN 100 od obstoječega jaška na parceli št. 390/8 in 791, obe k.o. Sočerga, v dolžini približno 1600 m,

-        priključitev posameznih objektov na ploščadih na nov vodovod preko vodomerov, namestitev hidrantov na javni vodovod za zagotovitev požarne vode,

-        nov vodohran prostornine 100 m³ na parceli št. 1147/2, k.o. Sočerga.

(2)Trasa vodovoda mora potekati v horizontalnem odmiku najmanj 3,0 m od fekalne kanalizacije in pri križanjih najmanj 0,5 m nad temenom prizadetih cevovodov. Če predpisanih odmikov ni mogoče zagotoviti, je treba predvideti dodatno zaščito. Vsa križanja se izvedejo z zaščitnimi betonskimi cevmi.

(1)Odvodnjavanje padavinskih vod z mejnega prehoda ne sme poslabšati odtočnih razmer na vplivnem območju državnega lokacijskega načrta. Zgradi se vodotesna meteorna kanalizacija in odprti tlakovani jarek do struge hudourniškega potoka. Padavinske vode s prometnih in utrjenih površin se odvedejo po vodotesni meteorni kanalizaciji do izpusta v hudourniški potok, predhodno pa se očistijo v lovilcu olj s koalescentnim filtrom.

(2)Odvajanje fekalnih voda z mejnega prehoda je po vodotesni kanalizaciji v čistilno napravo (ČN), iz katere so očiščene komunalne vode speljane v ponikovalnico.

(3)Obstoječa čistilna naprava se odstrani in zgradi nova zmogljivosti 50 PE na vzhodni strani mejnega prehoda.

Zaradi gradnje mejnega prehoda in spremljajočih ureditev, določenih s to uredbo, se izvedejo naslednje ureditve na elektroenergetskem omrežju:

-        odstranitev obstoječe transformatorske postaje na drogu na parceli št. 1389/1, k.o. Sočerga,

-        nova transformatorska postaja (TP) z močjo 20 kV, 250 kVA,

-        odstranitev obstoječega zračnega 20 kV daljnovoda od obstoječe transformatorske postaje do droga na parceli št. 1370, k.o. Sočerga,

-        odstranitev dveh obstoječih betonskih drogov na parceli št. 1389/1 in 1367, obe k. o. Sočerga,

-        nov 20 kV kablovod od vasi Sočerga do nove TP v dolžini približno 2200 m v skupnem koridorju z vodovodom in telefonom,

-        nov 20 kV kablovod od nove TP do obstoječega droga na parceli št. 390/12, k.o. Sočerga, v dolžini 130 m,

-        odstranitev obstoječega 20 kV daljnovoda med oporiščem št. 9 in TP Kvirik, ki poteka preko parcel št. 1217, 1218, 1219, 1740, 1741, 1742, 1743/1, 1743/2, 1744, 1745, 1746, 1747, 1748, 1749, 1750/1, 1751, 1752, 1753, 1754, 1757/1, 1757/2, 1758, 1759, 1760, 1816, 1834, 1835, 1836, 1837, 1838, 1841, 1842, 1843, 1844, 1848, vse k.o. Sočerga, v dolžini 780 m,

-        odstranitev obstoječega nizkonapetostnega zračnega voda od obstoječe transformatorske postaje v dolžini 94 m,

-        izvedba nizkonapetostnega omrežja s kabelsko kanalizacijo od transformatorske postaje (TP) do objektov mejnega nadzora.

-        zgraditev dizelskega generatorskega agregata, ki se vklopi ob izpadu omrežne napetosti.

Na območju mejnega prehoda se uredi osvetlitev ploščadi za tovornjake in ploščadi za potniški promet, svetilke s približno višino 10 m in 12 m se namestijo ob vozišču.

Obstoječi zračni vod telefonskega omrežja v dolžini 373 m se ukine. Položi se nov zemeljski kabel od obstoječega jaška na parceli št. 390/1, k.o. Sočerga, do objekta za policijo in carino v dolžini približno 1800 m.

Ogrevanje objekta je načrtovano z lahkim kurilnim oljem, ki se hrani v podzemnem rezervoarju prostornine 10 m³. Prepreči se nekontrolirano odtekanje kurilnega olja iz rezervoarja.

(1)Na celotnem območju mejnega prehoda se v strugo naravnih odvodnikov ali podtalje spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kakovosti ustreza predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote iz javnih cest, in predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(2)Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišča in ploščadi mejnega prehoda omogočajo vzdolžni in prečni nagibi vozišča. Vsa padavinska voda se zbira v vodotesni kanalizaciji ustreznih dimenzij, ki vodi do lovilca olj, katerega velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje so skladni s standardi. Prečiščena voda nato izteče v odprt tlakovan odvodni jarek do hudourniškega potoka.

(3)Pod mejnim prehodom se zgradijo cevni prepusti prereza 60 cm.

(4)Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati projekt celovite in funkcionalne rešitve odvajanja zalednih voda z območja mejnega prehoda.

(1)Zaradi gradnje mejnega prehoda se odstranijo naslednji objekti:

-        obstoječa nadstrešnica in obstoječi kontejnerski objekti za mejni nadzor,

-        rezervoar za vodo širine 3,8 m in dolžine 8,8 m v km 6 + 979 na parcelah št. 1389/1, k.o. Sočerga,

-        spodnji ustroj platoja v debelini 1,5 m,

-        visokonapetostni zračni vod na parcelah št. 1367, 1368, 1369, 1370, 1389/1, vse k.o. Sočerga,

-        obstoječi zračni vod telefonskega omrežja na parcelah št. 1396, 1423, 1481, 1594, 1595, 1597, 1611, 1612, 1613, 1614, 1615, 1616/1, 1618, 1619, 1620, 1621, 1622, vse k.o. Sočerga.

(2)Obstoječi pano v km 7 + 060 se prestavi v km 7 + 069 mejnega prehoda zunaj vozišča.

(1)Investitor zagotovi varovanje gozdnih zemljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem med gradnjo in obratovanjem mejnega prehoda ter nadomestitvijo prekinjenih poti.

(2)Začasni objekti in deponije se ne smejo postavljati na kmetijska zemljišča, razen če ni drugih primernejših rešitev. Gibanje strojev mora biti omejeno na območje mejnega prehoda. Zagotovi se sodelovanje z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi.

(3)Med gradnjo se zagotovi ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, tako da se ohranita njena rodovitnost in količina in da jo bo mogoče uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč na gradbišču mejnega prehoda. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico, rodovitno zemljo pa začasno odlagati na največ 1,5 m visoke nasipe.

(4)Investitor zagotovi spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča.

Odstrani se le drevje do roba obcestnega prostora. Sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Prepreči se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke se v globini ene do dveh drevesnih višin začnejo sanirati že med gradnjo, zasadi se jih z avtohtonimi vrstami, hkrati se poskrbi tudi za ustrezno vertikalno zgradbo oziramo zastopanost vseh slojev gozda.

(1)Na mejnem prehodu so načrtovane ureditve tlakovanih jarkov za odvod padavinskih vod:

-        tlakovan jarek nad pilotno steno na severni strani mejnega prehoda v dolžini približno 211 m,

-        tlakovan jarek južno od pilotne stene na južni strani mejnega prehoda v dolžini približno 162 m in

-        tlakovan jarek od ČN do hudourniškega potoka v dolžini približno 54 m.

(2)Vodni jarki se oblikujejo sonaravno z uporabo kamna, lesa ali vegetativne zaščite.

(1)Izvedba ureditev, načrtovanih s to uredbo, ne sme vplivati na Oličarski potok, Pisarski potok in dva manjša potoka, južno od mejnega prehoda.

(2)Na mejnem prehodu se odvodnjavanje cestnega telesa izvede v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote iz javnih cest, in predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Na sistem odvodnjavanja se ne sme priključiti noben iztok sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) voda.

(3)Odvodnjavanje voda s cestnih površin se uredi tako, da ne pride do onesnaženja tal, podzemne vode, površinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode.

(4)Izvajalec in vzdrževalec prometnice morata imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje ob razlitju onesnaževal (npr. razne vrste goriva in olja ter druge suspenzije, škodljive za vodne vire), ki ga potrdi ustrezna služba ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ločeno med gradnjo in med obratovanjem mejnega prehoda.

(5)Načrt iz prejšnjega odstavka mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. Med gradnjo je treba voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču.

(6)Z gradbeno-tehničnimi rešitvami mora investitor zagotoviti najvišjo mogočo zaščito pred izlitjem onesnaževal s cestišča. Pred začetkom gradnje se izdela elaborat ekološke ureditve gradbišča.

(7)Vsi objekti in naprave na mejnem prehodu se uredijo tako, da se prepreči iztekanje nevarnih tekočin (dvoplaščni rezervoarji, lovilne sklede).

(8)Mejni prehod se ne nahaja na vodovarstvenem območju.

(1)Na območju državnega lokacijskega načrta je naravna vrednota Kraški rob (evid. št. 3629), območje Natura 2000 Kras (kodi 5000023 in 3000276) in ekološko pomembno območje Kras (koda 61100).

(2)Vse ureditve pri sanaciji plazu severno in južno od mejnega prehoda je treba izvesti na sonaraven način z oblogami iz naravnih materialov in zasaditev. Ureditve morajo biti oblikovno dognane in naravi prijazne.

(3)Pri posegih v plazovita pobočja je treba upoštevati varovalno funkcijo gozda in jih čim bolj omejiti na najnujnejše, brežine pa mehansko stabilizirati (pilotna stena).

(4)Pred začetkom del, ki bi lahko vplivala na vodotoke južno od mejnega prehoda, je treba o načrtovanem začetku del obvestiti ribiško družino, ki upravlja ribje populacije, da se v vodotokih, ki so kakor koli prizadeti z načrtovanimi posegi, opravi intervencijski izlov rib. Ribe se preselijo na ustrezna mesta v zgornji tok od načrtovanih posegov.

(5)Med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug vodotokov s kakršnim koli materialom ali preusmerjanje vode iz ustaljenih strug brez soglasja upravljavca vodotokov, onesnaževanje strug vodotokov s cementnim mlekom, naftnimi derivati in drugimi strupenimi snovmi.

(1)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta se nahaja na območju kulturne krajine Kraški rob (EŠD 15087) − Podpeč pri Črnem Kalu, kulturne krajine notranja Slovenska Istra (EŠD 15089) − Boršt nad Dragonjo in območja kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru Bržanija in Movraška dolina (OKV št. 6).

(2)Celotno območje mejnega prehoda pred gradnjo fotodokumentira javni zavod, pristojen za varstvo kulturne dediščine, po končani gradnji pa investitor ureditev, predvidenih s to uredbo, ponovno fotodokumentira stanje z istih stojnih točk v skladu z navodili javnega zavoda, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(3)V zvezi z arheološko dediščino mora investitor zagotoviti: rezervatno varstvo arheološke dediščine na celotnem območju mejnega prehoda in spremljajočih ureditev, izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, ki bodo opredelile morebitna zaščitna izkopavanja, stalen arheološki nadzor med gradnjo, gradbišča, deponije materiala, gradbiščne poti, obvozne poti in podobne ureditve se ne načrtujejo in urejajo na območjih kulturne dediščine. Pri nujnih prestavitvah in novogradnjah podzemnih vodov na območjih arheološke dediščine se upošteva usmeritve pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(4)Po izvedbi gradnje mejnega prehoda morajo biti obnovljeni vsi elementi kulturne krajine, ki bodo zaradi gradbenih del uničeni.

(5)Investitor deset dni pred začetkom gradnje obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine o pričetku del.

Investitor mora ob gradnji mejnega prehoda izvesti zaščitne ukrepe pred hrupom, katerih obseg se določi na osnovi meritev, nato pa se ukrepi fazno dograjujejo skladno s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.

Med gradnjo se prepreči nenadzorovano raznašanje gradbenega materiala z območja gradbišča s prevoznimi sredstvi. Prav tako se prepreči prašenje začasnih odlagališč materiala in gradbišč z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin. Sproti se rekultivirajo območja večjih posegov. Upoštevajo se emisijske norme pri začasnih gradbenih objektih in pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji ter prevoznih sredstvih.

(1)Požarna varnost objektov in območij se na mejnem prehodu ne sme poslabšati. Vsi objekti in območja morajo imeti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila in površine za uporabo gasilnih naprav, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.

(2)Na vseh platojih se uredijo hidrantne mreže s hidranti, nameščenimi na predpisani oddaljenosti od objektov, v skladu s predpisom, ki ureja hidrantno omrežje za gašenje požarov. Med gradnjo mora izvajalec ravnati v skladu s predpisom, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju.

(1)Za gradnjo mejnega prehoda in spremljajočih ureditev se zagotovi približno 10.000 m³ zemljine za izvedbo nasipov ter približno 20.000 m³ kamnitega materiala. Potrebno zemljino in kamniti material se pridobi iz obstoječih zalog na deponiji na Črnem Kalu.

(2)Načrtovano je odlaganje približno 40.000 m³ presežkov nevgradljivega materiala na odlagališče v Mestni občini Koper.

Komunalni odpadki na mejnem prehodu se zbirajo v tipskih zabojnikih na ekološkem otoku, ki se redno praznijo, odpadki pa organizirano odvažajo na komunalno odlagališče.

(1)Etape izvajanja državnega lokacijskega načrta so:

-        gradnja ploščadi za pretok potnikov – za vstop v državo in izstop iz nje z objektom za policijo in carino in parkiriščema s 25 parkirnimi mesti za zaposlene in službena vozila in tremi parkirnimi mesti za vozila potnikov v carinskem postopku,

-        gradnja ploščadi za blagovni promet – za izstop iz države in parkiriščem s štirimi parkirnimi mesti za tovorna vozila in izvoz na ploščad preko čakalnega pasu za tovorna vozila dolžine 95 m in širine 3,50 m. Na ploščadi je urejen en vozni pas širine 3,5 m za tovorna vozila, namenjen čakajočim vozilom za prevoz do kontrolne kabine carine in policije za dostop do objekta transformatorske postaje (TP) ter dizelskega agregata,

-        ploščad za blagovni promet – za vstop v državo s čakalnim pasom za tovorna vozila v dolžini 50 m, osno tehtnico, parkirišče s štirimi parkirnimi mesti za tovorna vozila, ploščadjo za pregled vozil in parkiriščem s 6 parkirnimi mesti za zaposlene,

-        objekt špedicije z menjalnico,

-        gradnja pilotnih sten,

-        prestavitev, razširitev in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in spremljajočih objektov in naprav ter spremljajoče ureditve, ki so potrebni za realizacijo načrtovanih posegov.

(2)Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote.

(3)Gradnja poteka ob sočasnem prometu, ki se občasno usmerja s semaforji. Posebni obvozi med gradnjo niso načrtovani.

Za zagotavljanje prometne varnosti in večje prepustnosti zaradi spremenjenih razmer med gradnjo mejnega prehoda ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega in naravnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

-        tehnične in tehnološke rešitve gradnje mejnega prehoda morajo zagotavljati stalno prevoznost mejnega prehoda za vse vrste motornega prometa,

-        promet med gradnjo morajo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju,

-        zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje mejnega prehoda ne bo poslabšala,

-        zagotoviti je treba dostope, ki so zaradi gradnje mejnega prehoda prekinjeni, in urediti dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v tej uredbi niso določene,

-        pred začetkom gradnje morajo popisati stanje obstoječe infrastrukture, ki bo prizadeta zaradi gradnje,

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da se zagotovita varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

-        čim prej odpraviti negativne posledice, ki nastanejo zaradi gradnje in obratovanja mejnega prehoda,

-        sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje mejnega prehoda ali uporabe pri gradnji prekinjene ali poškodovane,

-        zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturni vodi se takoj obnovijo, če so ob gradnji poškodovani,

-        med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev onesnaženja tal, vode in zraka pri prevozu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; ob nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,

-        za varovanje vodnih virov med gradnjo investitor zagotovi ukrepe, navedene v 23. členu te uredbe,

-        med gradnjo se upošteva, da so na vseh območjih dovoljene emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče), tako da podnevi niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom,

-        zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

-        začasno pridobljena zemljišča se po zgraditvi mejnega prehoda in spremljajočih ureditev povrnejo v prvotno rabo,

-        izvaja se monitoring v skladu s 34. členom te uredbe,

-        pri izvajanju del se zagotovi nadzor projektantov vseh objektov in ureditev na mejnem prehodu,

-        med obratovanjem mejnega prehoda se po potrebi izvaja sanacija zasaditev v sklopu rednih vzdrževalnih del.

(1)Investitor pripravi ustrezne razmejitve in preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih ne bo prevzel v upravljanje.

(2)Po končani gradnji so upravljavci tiste infrastrukture, ki ni mejni prehod (komunalnih vodov), dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

(1)Investitor gradnje mejnega prehoda v fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotovi celosten načrt monitoringa geotehničnih razmer in hrupnih obremenitev. Program monitoringa se izdela kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upoštevajo točke meritev ničelnega stanja. Kjer je mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali lokalnimi monitoringi kakovosti okolja. Pri meritvah stanja sestavin okolja (hrup) se zagotovi vsaj tolikšno število točk spremljanja okolja, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Zagotovi se zavarovanje točk spremljanja stanja, tako da se omogoči neprekinjeno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.

(3)Investitor mora na podlagi rezultatov monitoringa po potrebi izvesti dodatne ukrepe, kot so dodatne tehnične in prostorske rešitve, dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve, sanacija, povečanje ali gradnja novih naprav in ureditev, sprememba rabe prostora in drugi ustrezni ukrepi.

(1)Pri uresničitvi državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer najdejo tehnične rešitve, ki so oblikovno, prometno-tehnično ali okoljevarstveno primernejše in ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer.

(2)Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, če se ta odstopanja nanašajo na njihovo delovno področje.

(3)V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna le v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.

(4)Izvedejo se lahko tudi nova križanja infrastrukturnih objektov z mejnimi ploščadmi, ki se izkažejo potrebna in če z njimi soglaša investitor oziroma upravljavec mejnega prehoda.

Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:

-        pomožnih cestnih objektov,

-        pomožnih energetskih objektov,

-        pomožnih telekomunikacijskih objektov,

-        pomožnih komunalnih objektov.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da sta spremenjena in dopolnjena naslednja občinska prostorska akta:

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Mestne občine Koper (Uradni list RS, št. 96/04 in 97/04),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Mestni občini Koper (Uradni list RS, št. 95/06).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-33/2007/7 Ljubljana, dne 26. aprila 2007 EVA 2007-2511-0112 Vlada Republike Slovenije Janez Janša l.r. Predsednik