(1)Pri opredelitvi pomembnejših koncentracij tveganj iz 4. člena tega pravilnika koordinator in drugi udeleženi nadzorni organi upoštevajo specifičnost skupine glede na storitve, ki jih opravlja, njeno strukturo, postopke upravljanja s kapitalom in tveganji iz 32. člena ZFK ter sisteme notranjih kontrol iz 33. člena ZFK.
(2)V zvezi z ustreznimi postopki upravljanja s kapitalom in tveganji mora koordinator na podlagi drugega odstavka 34. člena ZFK preveriti zlasti, ali so v finančnem konglomeratu zagotovljeni:
- ustrezni sistemi (postopki) ugotavljanja tveganj,
- ustrezni sistemi merjenja oziroma ocenjevanja tveganj, lahko tudi s korelacijskimi analizami,
- ustrezni sistemi spremljanja tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih,
- ustrezni sistemi upravljanja in obvladovanja tveganj, vključno z določanjem omejitev pri koncentracijah tveganj,
- ustrezni sistemi preizkusov izjemnih, vendar verjetnih različnih scenarijev in situacij v kriznih razmerah.
(3)Za namen doseganja ciljev dopolnilnega nadzora koncentracije tveganj na ravni finančnega konglomerata lahko nadzorni organi v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZFK za posamezni finančni konglomerat zahtevajo predložitev drugih dokazil za kvalitativno spremljanje koncentracije tveganj (na primer opis posla ali pogodbe, obrestne mere, opravnine - provizije, plačilni pogoji, zavarovanja, drugi posebni pogoji ali pojasnila).
(4)V skladu s prvim odstavkom 29. člena ZFK lahko nadzorni organi določijo količinske ali druge omejitve koncentracije tveganj na ravni finančnega konglomerata.