Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-B)

V Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 20/04 - uradno prečiščeno besedilo in 61/06 - ZDru-1) se v vseh členih besedilo »veterinarski inšpektor« v vseh številih in sklonih nadomesti z besedilom »uradni veterinar« v ustreznem številu in sklonu.

V 5. členu se na koncu 1. točke doda besedilo »Skrbnik živali, ki so zapuščene, je imetnik zavetišča oziroma občina, če ni zagotovila zavetišča.«. V 2. točki se besedilo »in kožuharji« nadomesti z besedilom », kožuharji in druge živali«. V 3. točki se za besedilom »embrionalnih oblik« doda besedilo », ki se uporabljajo ali so namenjene za uporabo v poskusu«. 5. točka se spremeni tako, da se glasi: »5. Prostoživeče živali so živali prosto živečih živalskih vrst, kot jih določa zakon, ki ureja ohranjanje narave.«. V 7. točki se besedilo »dopuščeni sistemi reje« nadomesti z besedo »normativi«. 11. točka se spremeni tako, da se glasi: »11. Poskus na živali pomeni uporabo živali v poskusne ali druge znanstvene namene, ki ji lahko povzroči bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe.«. 17. točka se spremeni tako, da se glasi: »17. Usmrtitev živali je postopek odvzema življenja živali, pri čemer se za dopustno usmrtitev šteje postopek, ki povzroči živali hitro izgubo zavesti in smrt brez trpljenja.«. 20. točka se spremeni tako, da se glasi: »20. Pristojna veterinarska organizacija je veterinarska organizacija s koncesijo za cepljenje psov proti steklini v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.«. Za 21. točko se dodajo nove 22. do 24. točka, ki se glasijo: »22. Javno mesto je javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. 23. Nevaren pes je pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo: - službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti; - psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. 24. Posebno huda telesna poškodba je poškodba, kot je opredeljena v kazenskem zakoniku in jo kot tako ugotovi zdravnik, ki obravnava poškodbo človeka zaradi ugriza psa.«.

Besedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za prijavo in gojitev hišnih živali se uporabljajo določbe zakona, ki ureja veterinarska merila skladnosti, pri čemer pristojne veterinarske organizacije ob prijavi psa v centralni register psov vnesejo podatke o psu in osebno ime, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter enotno matično številko občana (EMŠO) lastnika psa oziroma za službene pse podatke o državnem organu za namen ugotavljanja lastništva živali v primeru zapuščene živali ali ugriza psa. Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo za vodenje in vzdrževanje centralnega registra psov ter za odločanje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, in pristojne veterinarske organizacije pridobijo osebne podatke iz prejšnjega odstavka od lastnikov psov ter za potrebe preverjanja točnosti pridobljenih podatkov tudi iz centralnega registra prebivalstva. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka iz centralnega registra prebivalstva tudi z neposrednim elektronskim dostopom in jih lahko vpogleda, prepiše ali izpiše ter nadalje obdeluje v postopkih po tem zakonu in po zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora skrbnik živali v tridesetih dneh od pridobitve prosto živečih živali iz skupin velikih sesalcev in velikih plazilcev oziroma živali, ki izločajo strupe, prijaviti njihovo posedovanje upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.«.

V 10. členu se za besedo »brez« doda beseda »pisne«.

V 11. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.«.

Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »Skrbniki živali in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali. Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov: - da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom, - da so zaprti v pesjaku ali objektu, - da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.«.

V 15. členu se v prvem odstavku četrta alinea spremeni tako, da se glasi: »- streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;«. V sedmi alinei se vejica pred besedo »vabo« nadomesti z besedo »ali« in črta se besedilo », lovno preizkušnjo ali jamarjenje«. Sedemnajsta alinea se spremeni tako, da se glasi: »- reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;«. Za sedemnajsto alineo se doda nova osemnajsta alinea, ki se glasi: »- posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so dovoljena naslednja ravnanja: a) odlov živali v skladu s predpisi o lovstvu in ribištvu; b) odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo; c) streljanje gojene divjadi v oborah, kadar živali ni mogoče fiksirati z namenom zakola oziroma bi to dejanje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali; d) omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi ali živali.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »Prevoz živali in postopki, povezani z njim, morajo potekati v skladu z Uredbo Sveta št. (ES) 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L št. 3 z dne 5. 1. 2005, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1/2005/ES).«.

V 17. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Pri prevozih živali, ki niso urejeni z Uredbo 1/2005/ES, se šteje za neustrezen prevoz živali:«. V drugi alinei se beseda »kamionih« nadomesti z besedilom »cestnih prevoznih sredstvih«. Peta alinea se spremeni tako, da se glasi: »- prevoz, ki povzroča živali nepotrebno trpljenje zaradi nezadostne površine, višine, nezadostnega napajanja ali krmljenja živali;«. Črtata se sedma in osma alinea.

V 20. členu se v prvem odstavku v tretji alinei za besedilom »razmnoževanja živali« doda besedilo », agresivnosti, načina reje ali preprečevanja razmnoževanja živali z dednimi hibami«. V četrti alinei se za besedilom »ali celic« doda besedilo », za diagnostične namene ali pripravo gojišč v skladu s predpisi«.

Naslov 4. podpoglavja se spremeni tako, da se glasi: »4. Poskusi na živalih in delo na izoliranih tkivih, organih in truplih predhodno usmrčenih živali«.

Za naslovom 4. podpoglavja se doda nov 20.a člen, ki se glasi: Organizacije na področju vzreje, reje, dobave poskusnih živali in izvajanja poskusov na živalih morajo biti odobrene pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo. Organizacije iz prejšnjega odstavka se odobrijo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva živali, odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov ter vodenja evidenc. Organizacije na področju vzreje in reje poskusnih živali, ki izpolnjujejo predpisane pogoje iz prejšnjega odstavka, razen pogoja spremljanja zdravstvenega stanja v zadnjih treh letih, se odobrijo začasno, vendar najdalj za tri leta. Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da organizacije iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjujejo več pogojev iz drugega odstavka tega člena, se odobritev odvzame. O odobritvi in odvzemu odobritve iz tega člena odloči upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku.«.

V 21. členu se v prvem odstavku beseda »registrirane« nadomesti z besedo »odobrene«, za besedilom »poskusov na živalih« pa se doda besedilo »v skladu s prejšnjim členom«. V šestem odstavku se v prvi alinei črta besedilo »s pravnim aktom«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Poskusi na živalih se ne smejo izvajati, če je sprejemljiva in izvedljiva druga znanstveno zadovoljiva in uveljavljena metoda brez uporabe živali.«. Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »Prepovedani so poskusi na živalih z razvitim živčnim sistemom za zaznavanje bolečin v izobraževalne namene. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku dovoli poskuse iz prejšnjega odstavka, če se izvajajo v visokošolskih zavodih po predpisih, ki urejajo visoko šolstvo, ali raziskovalnih organizacijah po predpisih, ki urejajo raziskovalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), in so nujni za pridobitev znanj, ki jih pri svojem delu potrebujejo zdravniki pri posegih na ljudeh ali veterinarji pri posegih na živalih, in če ciljev poskusov ni mogoče doseči s pomočjo drugih učnih pripomočkov (film, slika, modeli, preparati, ipd.).«.

Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi: Znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali lahko opravljajo izvajalci, če so odobreni pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo. Izvajalec se odobri, če: - izpolnjuje predpisane pogoje za usmrtitev živali, - zagotavlja odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na predpisan način in - izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov in kadrov, predpisane za nastanitev poskusnih živali, kadar imajo živali nastanjene do usmrtitve. Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, se odobritev odvzame. O odobritvi in odvzemu odobritve iz tega člena odloči upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali tudi izvajalcu, ki ni odobren, če gre za enkratno znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo in če izvajalec zagotovi predpisan način usmrtitve ter odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov. Za izvajanje znanstveno-raziskovalnega ali izobraževalnega dela na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali mora izvajalec predhodno priglasiti upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, predvideno vrsto, število živali, njihov izvor ter namen uporabe.«.

V 26. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Usmrtitev živali je dovoljena, če je: - takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav in preprečevanja ter zatiranja določenih kužnih bolezni; - iz drugih zdravstvenih razlogov prepovedan zakol bolne ali poškodovane živali; - žival po veterinarski presoji v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje; - to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja; - žival nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti; - tako odredi uradni veterinar zaradi zaščite ljudi oziroma živali; - rejena za proizvodnjo kož ali krzna; - rejena v poskusne namene, vendar zaradi narave poskusa ni primerna za uporabo v tem ali nadaljnjih poskusih in se zato šteje kot odvečna laboratorijska žival; - izvedena na predpisan način za prehrano ljudi; - žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije; - potrebna za znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo; - v skladu z izdanim dovoljenjem iz 21. člena tega zakona za opravljanje poskusov na živalih; - izvedena za potrebe naravoslovnih muzejev; - v skladu z 31. členom tega zakona; - nujno potrebna zaradi zdravstvenih razlogov ali veterinarskih ukrepov iz 32. člena tega zakona.«. Črtata se tretji in četrti odstavek.

Za 26. členom se dodajo novo 7. podpoglavje ter novi 26.a, 26.b in 26.c člen, ki se glasijo:

Zdravnik, ki obravnava poškodbo človeka zaradi ugriza psa, mora osebo napotiti v antirabično ambulanto skladno s predpisi, ki urejajo nalezljive bolezni, pri čemer mora v primeru smrti človeka ali posebno hude telesne poškodbe pisno obvestiti območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, v roku sedmih dni od obravnave smrti oziroma posebno hude telesne poškodbe in mu posredovati osebno ime ter naslov poškodovane oziroma umrle osebe zaradi izvedbe postopkov iz prvega in tretjega odstavka 26.b člena tega zakona. Antirabična ambulanta mora vnesti podatke o ugrizu psa v centralni register psov, pozvati skrbnika psa, da se s psom zglasi v pristojni veterinarski organizaciji zaradi preveritve suma na steklino in o ugrizu psa obvestiti pristojni območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo. Pristojna veterinarska organizacija mora podatke o opravljenih pregledih na steklino iz prejšnjega odstavka vnesti v centralni register psov in o rezultatih teh pregledov obvestiti antirabično ambulanto. Če antirabična ambulanta ne prejme podatka o opravljenih pregledih na steklino v roku petnajstih dni od ugriza psa, mora o tem obvestiti območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo. Pristojna veterinarska organizacija, ki obravnava poškodbo živali zaradi ugriza psa, mora podatke o ugrizih psov v roku treh delovnih dni vnesti v centralni register psov. O ugrizih psov morajo policija in druge osebe iz 42. člena tega zakona, ki dogodek obravnavajo, v roku 24 ur obvestiti območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, ki podatke o ugrizih psov vnese v centralni register psov.

Če je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka ali suma posebno hude telesne poškodbe, uradni veterinar zaradi odvrnitve splošne nevarnosti in opazovanja na steklino z ustno odločbo odvzame psa in odredi skrbniku takojšnjo namestitev psa v izolatorij pristojne veterinarske organizacije za obdobje do izključitve suma na steklino. Če skrbnik psa pri izvedbi ukrepov iz prejšnjega odstavka ne sodeluje, se namestitev psa v izolatorij na njegove stroške odredi zavetišču. Uradni veterinar odredi usmrtitev psa: - če je z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka; - če je iz obvestila iz prvega odstavka prejšnjega člena razvidno, da je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi posebno hude telesne poškodbe. Usmrtitev iz prejšnjega odstavka se ne sme opraviti pred zaključkom pregledov psa na steklino. Uradni veterinar lahko za izvedbo odrejenih ukrepov iz tega člena zahteva pomoč policije, zavetišča ali pristojne veterinarske organizacije. Če je na kraj dogodka iz prvega odstavka tega člena prva prišla policija, mora poleg izvajanja ukrepov v skladu s svojimi pooblastili glede odvrnitve splošne nevarnosti o dogodku nemudoma obvestiti uradnega veterinarja. Če se sum posebno hude telesne poškodbe ne potrdi z obvestilom iz prvega odstavka prejšnjega člena, se psa vrne skrbniku, ki mora omogočiti dokončanje pregledov na steklino. Skrbniku psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo človeka, upravni organ, pristojen za veterinarstvo, prepove gojitev, posedovanje in vodenje psov, če je že pred tem posedoval psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo. Pritožba zoper odločbe iz tega člena je dovoljena v roku osmih dni od vročitve odločbe. Stroški, nastali zaradi ukrepov iz tega člena, bremenijo skrbnika živali.

Šolanje psov po tem zakonu je obvezno: - če nevaren pes z ugrizom povzroči poškodbo, pa ne gre za posebno hudo telesno poškodbo. Šolanje psa je treba izvesti najpozneje do dopolnjenega drugega leta starosti psa, če je pes že star dve leti pa v roku šestih mesecev od ugriza psa; - za psa, ki živi ali bo živel v istem okolju kot lastnik, katerega pes je bil usmrčen v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena. Šolanje psa je treba izvesti najpozneje do dopolnjenega drugega leta starosti psa, če je pes že star dve leti pa v roku šestih mesecev od usmrtitve prejšnjega psa oziroma nabave novega psa. Šolanje iz prejšnjega odstavka mora biti opravljeno ob udeležbi lastnika psa po programu, ki ga potrdi upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na podlagi mnenja strokovne komisije. Program mora vsebovati navedbo izvajalca oziroma izvajalcev šolanja in dokazila o njihovih izkušnjah s področja poznavanja vedenja, vzreje oziroma šolanja psov. Strokovno komisijo imenuje generalni direktor upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, in jo sestavljajo strokovnjak s področja poznavanja vedenja, vzreje oziroma šolanja psov, uradni veterinar in veterinar pristojne veterinarske organizacije. Uspešnost opravljenega šolanja psa preveri komisija, ki jo imenuje nosilec programa šolanja iz prejšnjega odstavka in mora biti sestavljena iz strokovnjakov s področja poznavanja vedenja, vzreje oziroma šolanja psov, njena sestava pa mora biti navedena v programu šolanja. Lastnik psa je dolžan dokazilo o uspešno opravljenem šolanju predložiti pristojni veterinarski organizaciji, ki ta podatek vnese v centralni register psov.«.

Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik živali ni znan oziroma, če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča. Zapuščeno žival se namesti v zavetišče na območju občine, kjer je bila najdena, oziroma v zavetišče, s katerim ima ta občina sklenjeno pogodbo. Če je občina zagotovila predpisano število mest za zapuščene živali, vendar zavetišče zapuščenih živali ne more sprejeti, uradni veterinar odredi namestitev živali v drugo najbližje zavetišče na stroške zavetišča, ki živali ne more sprejeti. Imetnik zavetišča, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom, ki ga potrdi svet zavetišča. Če zapuščene živali ni možno oddati, se lahko po 30 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, usmrti. Če se z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali ukvarja društvo, mora glede namestitve in oskrbe živali izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za zavetišča.«.

Črtata se naslov poglavja »V. NAGRADE IN PRIZNANJA« in 37. člen.

V 39. členu se črtata prva in četrta alinea. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Minister izdaja tudi druge podzakonske predpise, potrebne za izvajanje tega zakona in predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na vsebino tega zakona.«.

V 40. členu se prva alinea spremeni tako, da se glasi: »- pogoje za bivanje in rejo rejnih in gojitev hišnih živali ter živali v prodajalnah, na razstavah in tekmovanjih;«. Črtata se tretja in četrta alinea.

V 41. členu se črta drugi odstavek.

V 42. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Nadzorstvo nad izvajanjem določb drugega in tretjega odstavka 11. člena, 12. člena ter prve, druge, četrte, pete, šeste, devete in petnajste alinee 15. člena tega zakona poleg oseb iz prejšnjega odstavka opravlja tudi policija.«. Tretji odstavek se črta.

V 43. členu se v drugi alinei za besedilom »se redi« doda besedilo », goji«. Tretja alinea se spremeni tako, da se glasi: »- začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dosedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb tega zakona. Za začasno odvzete rejne živali uradni veterinar odredi oskrbo na domu skrbnika živali, če pa to ni možno, se živali trajno odvzamejo in prodajo ali usmrtijo. Iz kupnine od prodane živali se pokrijejo stroški postopka, morebitna razlika pa se izplača skrbniku živali. Za odvzete hišne živali, razen za živali prosto živečih vrst, uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče, ki lahko žival takoj odda primernemu skrbniku oziroma ravna v skladu z 31. členom tega zakona. Za začasno ali trajno odvzete živali prosto živečih vrst uradni veterinar odredi začasno oskrbo v zatočišču za živali prosto živečih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Če je bila žival oddana novemu skrbniku, je v primeru pravnomočno odpravljene odločbe o odvzemu živali dosedanji skrbnik živali upravičen do odškodnine, ki jo uveljavlja pred pristojnim sodiščem.«. Četrta alinea se spremeni tako, da se glasi: »- odrediti odpravo nepravilnosti pri izvajanju tega zakona;«. V peti alinei se za besedo »poškodbe« doda besedilo », ali če gre za nevarno žival«. Za enajsto alineo se dodajo nove dvanajsta do štirinajsta alinea, ki se glasijo: »- odrediti plačilo stroškov v zvezi z zapuščeno živaljo skrbniku ali zavetišču oziroma občini, če ni zagotovila zavetišča; - odrediti zavetišču namestitev in oskrbo psa, ki ogroža okolico, če skrbnik ne odvrne splošne nevarnosti ali ni znan ali dosegljiv; - odrediti zavetišču ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščene živali.«.

45. in 46. člen se spremenita tako, da se glasita: Z globo od 2.400 do 84.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. kot skrbnik ali prevoznik živali ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali (prvi odstavek 12. člena); 2. ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona; 3. na javno mesto oziroma v sredstva javnega prevoza ne pusti psa - vodiča slepih oziroma psa - pomočnika invalidov skupaj z njegovim skrbnikom (prvi odstavek 13. člena); 4. neustrezno prevaža živali (prvi odstavek 17. člena); 5. opravi boleč poseg na vretenčarju brez anestezije (prvi odstavek 19. člena); 6. ravna v nasprotju z 20. členom tega zakona; 7. izvaja poskuse na živalih brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem iz prvega odstavka 21. člena tega zakona; 8. izvaja poskus v izobraževalne namene v nasprotju s prvim odstavkoma 22. člena tega zakona; 9. izvaja poskuse na vretenčarjih v nasprotju s 23. členom tega zakona; 10. ravna v nasprotju s 25. členom tega zakona; 11. usmrti žival v nasprotju s 26. členom tega zakona; 12. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 27. člena tega zakona; 13. opravlja dejavnost zavetišča, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (tretji odstavek 27. člena); 14. ravna v nasprotju z 28. členom tega zakona; 15. se kot društvo ukvarja z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (šesti odstavek 31. člena). Z globo od 1.600 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek 8. člena); 2. ne nadzira rejnih in hišnih živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona; 3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona; 4. ne zagotovi rezervnega sistema prezračevanja v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona; 5. proda ali podari hišno žival v nasprotju z 10. členom tega zakona; 6. ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona; 7. ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena); 8. zaupa v vodenje nevarnega psa osebi, ki je mlajša od 16 let (tretji odstavek 12. člena); 9. opravlja dejavnost hotela za živali, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (drugi odstavek 14. člena); 10. stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona; 11. natovori, prevaža, pretovori ali raztovori živali v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena tega zakona; 12. ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen); 13. opravlja dejavnost organizacije na področju vzreje, reje, dobave poskusnih živali ali izvajanja poskusov na živalih v nasprotju s prvim odstavkom 20.a člena tega zakona; 14. opravlja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih ali truplih predhodno usmrčenih živali v nasprotju s prvim ali šestim odstavkom 22.a člena tega zakona; 15. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 26.a člena tega zakona; 16. goji, poseduje ali vodi psa kljub prepovedi iz osmega odstavka 26.b člena tega zakona; 17. ne zagotovi šolanja psa v skladu s prvim odstavkom 26.c člena tega zakona; 18. izvaja šolanje psov po programu, ki ni potrjen v skladu z drugim odstavkom 26.c člena tega zakona. Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

Za 46. členom se doda nov 46.a člen, ki se glasi: Z globo od 800 do 33.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. kot pristojna veterinarska organizacija ne vnese predpisanih podatkov v centralni register psov (prvi odstavek 6. člena); 2. ne prijavi posedovanja živali prosto živečih vrst (tretji odstavek 6. člena); 3. ne zagotovi katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona; 4. ne prepreči napak v reji v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona; 5. ne zagotovi ločene namestitve živali v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona; 6. ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona; 7. če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 31. člena tega zakona. Z globo od 400 do 1.600 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

Obstoječe organizacije iz prvega odstavka 20.a člena zakona se morajo uskladiti z določbami tega zakona v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona. Začeti postopki v zvezi z nevarnimi psi se dokončajo v skladu z določbami tega zakona. Podatke glede EMŠO lastnika psa začnejo vnašati pristojne veterinarske organizacije v register psov ob cepljenju psov proti steklini šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Za že registrirane pse se podatki glede EMŠO lastnika psa vnesejo ob prvem naslednjem cepljenju. Obstoječi skrbniki prosto živečih živali iz skupin velikih sesalcev in velikih plazilcev ter živali, ki izločajo strupe, morajo prijaviti posedovanje živali upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 510-05/91-1/57 Ljubljana, dne 31. januarja 2007 EPA 1078-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.