Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (uradno prečiščeno besedilo) (ZPIZVZ-UPB1)

S tem zakonom se urejajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so jih državljani Republike Slovenije in drugi upravičenci po tem zakonu pridobili oziroma so izpolnili pogoje za njihovo pridobitev na podlagi zavarovanja po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (v nadaljnjem besedilu: vojaški predpisi), in usklajevanje oziroma prevedba teh pravic.

Za upravičence iz prejšnjega člena se štejejo: – državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so do vključno 25. junija 1991 uveljavili pravico do pokojnine ali do drugih dajatev po vojaških predpisih, – osebe, ki niso vložile prošnje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije oziroma postopek za pridobitev državljanstva Republike Slovenije ni bil ugodno končan (v nadaljnjem besedilu: tujci), z dovoljenjem za stalno prebivanje oziroma s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji nepretrgoma od vključno 25. junija 1991 dalje, če so do vključno 25. junija 1991 uveljavile pravico do pokojnine ali do drugih dajatev po vojaških predpisih, pod pogojem, da jih ne morejo pridobiti po predpisih držav, katerih državljani so, – aktivne vojaške osebe v nekdanji JLA, ki so pristopile k Teritorialni obrambi Republike Slovenije in so do vključno 1. februarja 1992 izpolnile pogoje za priznanje pravice do pokojnine po vojaških predpisih, – državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so bili po 25. juniju 1991 v aktivni vojaški službi v JLA, pod pogojem, da jim je do 18. julija 1991 prenehala aktivna služba v JLA ali so bili po 18. juliju 1991 do prenehanja aktivne vojaške službe ves čas v suspenzu, v zaporu, v bolniškem staležu, na razpolago ali jim je z odredbo pristojnega organa prenehala aktivna vojaška služba zaradi upokojitve, oziroma so ostali v službi v JLA s soglasjem organov Republike Slovenije, pristojnih za zadeve obrambe in so do 18. oktobra 1991 zahtevali upokojitev in izpolnili pogoje za priznanje pravice do starostne, predčasne ali družinske pokojnine po vojaških predpisih ali so do 18. oktobra 1991 vložili zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, na podlagi katerega je bila pri njih z odločbo pristojnega vojaškega organa ugotovljena nesposobnost za vojaško službo, oziroma je bila na podlagi izvida, ocene in mnenja invalidske komisije ugotovljena invalidnost I. kategorije po splošnih predpisih. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko pravice po tem zakonu pridobi tudi državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v državi, v kateri na podlagi njenih predpisov ali meddržavnih sporazumov ne more pridobiti oziroma uživati pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi obdobij, prebitih v pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Za upravičence iz prejšnjih odstavkov se ne štejejo osebe, ki so aktivno sodelovale v agresiji na Republiko Slovenijo v funkciji poveljevanja ali neposrednega bojnega delovanja oziroma so delovale v vojaški obveščevalni ali protiobveščevalni dejavnosti zoper Republiko Slovenijo. Državljani Republike Slovenije, ki jim je 18. oktobra 1991 manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in so imeli na dan 18. oktobra 1991 stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma v državi, ki slovenskim državljanom ne priznava pravic na podlagi zavarovanja po vojaških predpisih, pridobijo pravico do pokojnine pod pogoji in na način, določen v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96 – v nadaljnjem besedilu: splošni predpisi), kot če bi pretežni del svoje zavarovalne dobe prebili v zavarovanju pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod). Državljan Republike Slovenije, ki je bil nazadnje zavarovan pri zavodu, pridobi pravico do pokojnine po splošnih predpisih pri zavodu tako, da se mu zavarovalna doba, dopolnjena po vojaških predpisih, upošteva kot zavarovalna doba, prebita pri zavodu, če ni z meddržavno pogodbo drugače določeno. Državljan Republike Slovenije, ki je prejemal akontacijo vojaške pokojnine in ne izpolnjuje pogojev po tem zakonu, ter državljan Republike Slovenije iz četrtega odstavka tega člena, lahko uveljavita pravico do predčasne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na pogoje iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 40. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96).

Upravičenci iz prejšnjega člena imajo pod pogoji in na način, določen v tem zakonu, naslednje pravice: – do starostne pokojnine, – do predčasne pokojnine, – do invalidske pokojnine, – do družinske pokojnine, – do delne pokojnine, – do dodatka za pomoč in postrežbo, – do invalidnine za telesno okvaro, – do odpravnine ali oskrbnine, – do dodatka za rekreacijo upokojencev, – do varstvenega dodatka k pokojnini, – do upoštevanja časa, prebitega v aktivni vojaški službi v bivši JLA, v zavarovalno dobo za pridobitev pravic po splošnih predpisih.

Upravičenci iz 2. člena tega zakona imajo pravico do starostne, predčasne, družinske ali invalidske pokojnine pod pogoji in v obsegu, kot je bilo določeno v vojaških predpisih, če ni s tem zakonom določeno drugače.

Po smrti upravičenca do izplačevanja pokojnine po tem zakonu njegovi družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine oziroma do odpravnine ali oskrbnine pod pogoji in na način, določen po splošnih predpisih. Upravičenci do pokojnine po tem zakonu imajo pravico do dodatka za rekreacijo upokojencev in lahko uveljavijo pravico do delne pokojnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine za telesno okvaro in druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod pogoji ter na način, določen po splošnih predpisih, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Upravičencem iz prve in druge alinee 2. člena tega zakona ter upravičencem iz četrte alinee 2. člena tega zakona, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, se prizna pravica do pokojnine, do odpravnine in oskrbnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. Upravičencem iz prve, druge in četrte alinee 2. člena tega zakona se priznajo pravice do invalidnine in do dodatka za pomoč in postrežbo v zneskih, kot so bili določeni po splošnih predpisih za september 1991.

Upravičencu iz 2. člena tega zakona, ki mu nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni odmeril vojaške pokojnine, se pokojnina določi tako, da se odmeri od zneska pokojninske osnove, ki se določi glede na njegov čin ali razred, ki ga je imel neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Pokojninska osnova iz prejšnjega odstavka se določi v naslednjih pavšalnih zneskih: text="a) oficirji in nižji oficirji Čin ali stopnja Pokojninska osnova general armade in admiral flote 25.337 generalpolkovnik in admiral 24.019 generalpodpolkovnik in viceadmiral 21.715 generalmajor in kontraadmiral 19.996 polkovnik in kapetan bojne ladje 17.863 podpolkovnik in kapetan fregate 16.871 major in kapetan korvete 13.894 kapetan I. razreda in poročnik bojne ladje 12.041 kapetan in poročnik fregate 11.512 poročnik in poročnik korvete 10.983 podporočnik 10.122 zastavnik I. razreda 11.975 zastavnik 10.983 višji vodnik I. razreda 10.122 višji vodnik 10.122 vodnik I. razreda 9.130 vodnik 9.130 b) vojaški uslužbenci vojaški uslužbenec I. razreda 14.327 II. razreda 12.214 III. razreda 11.742 IV. razreda 10.734 V. razreda 10.108 VI. razreda 9.635 VII. razreda 9.247 VIII. razreda 8.372 IX. razreda 6.978 X. razreda 6.968 XI. razreda 6.781 XII. razreda 6.616" Če zavarovanec nima dokazil o činu oziroma o razredu, se upošteva najnižji čin za oficirje oziroma za nižje oficirje in najnižji razred za vojaške uslužbence.

Osnova iz prejšnjega člena se upošteva tudi pri določitvi plač za čas, prebit v aktivni vojaški službi v JLA, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove za zavarovance, ki uveljavijo pravico do pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na to, ali zavarovanec predloži potrdilo o dejansko prejetih plačah. Osnova iz prejšnjega odstavka se preračuna na poprečje leta 1991 s količnikom med poprečno plačo na zaposlenega delavca v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. 1. 1991 do 31. 12. 1991 in poprečno plačo na zaposlenega delavca v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. 1. 1991 do 30. 6. 1991, ki znaša 1,297. Pri izračunu pokojninske osnove se zavarovancu, ki je bil v posameznem koledarskem letu zavarovan po vojaških predpisih, upošteva kot plača znesek osnove iz prejšnjega odstavka tako, da se uskladi na raven zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine, s količniki, ki se po splošnih predpisih uporabljajo za uskladitev plač iz leta 1991.

Starostna pokojnina se odmeri v odstotku od pokojninske osnove glede na pokojninsko dobo po splošnih predpisih. Ne glede na določbo 6. člena tega zakona se upravičencu, ki je uveljavil pravico do vojaške pokojnine do 31. 12. 1964, pokojnina odmeri od pokojninske osnove iz 7. člena tega zakona v odstotku, ki je po splošnih predpisih določen za polno pokojninsko dobo, če je to zanj ugodnejše. Pokojnina, odmerjena po prejšnjih odstavkih, se ob odmeri uskladi tako, kot je določeno v 23. členu tega zakona.

Predčasna pokojnina se odmeri na podlagi dopolnjene pokojninske dobe v odstotku, določenem v prejšnjem členu, s tem da se pokojnina za vsako leto predčasne upokojitve pred dopolnjeno starostjo 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), ob upoštevanju znižanja starostne meje iz 11. člena tega zakona, zmanjša za 1%. Predčasna pokojnina iz prejšnjega odstavka se izplačuje v zmanjšanem znesku, dokler upravičenec ne dopolni starosti 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), ob upoštevanju znižanja starostne meje iz 11. člena tega zakona. Predčasne pokojnine, ki so bile odmerjene z odločbami nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, se upravičencem od dopolnitve starosti iz prejšnjega odstavka, vendar največ od uveljavitve tega zakona, izplačujejo brez odbitkov, ki so jim bili po vojaških predpisih odmerjeni zaradi predčasne upokojitve.

Upravičencem, ki se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem, se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine oziroma starostna meja za pridobitev in odmero pravice do predčasne pokojnine, zniža: – za eno leto na vsaki dve leti zavarovanja na delovnih mestih, kjer se je 12 mesecev dejanskega dela štelo za 18 mesecev zavarovalne dobe; – za eno leto na vsaka tri leta zavarovanja na delovnih mestih, kjer se je 12 mesecev dejanskega dela štelo za 16 mesecev zavarovalne dobe; – za eno leto na vsaka štiri leta zavarovanja na delovnih mestih, kjer se je 12 mesecev dejanskega dela štelo za 15 mesecev zavarovalne dobe; – za eno leto na vsakih šest let zavarovanja ne delovnih mestih, kjer se je 12 mesecev dejanskega dela štelo za 14 mesecev zavarovalne dobe.

Invalidska pokojnina se odmeri v odvisnosti od vzroka invalidnosti. Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri invalidska pokojnina v višini 85% pokojninske osnove, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri invalidska pokojnina v odstotku od pokojninske osnove, ki se določi glede na dopolnjeno pokojninsko dobo po splošnih predpisih, z upoštevanjem dodatka na invalidnost.

Določbe posebnih predpisov nekdanje SFRJ, s katerimi so bile urejene pravice vojaških zavarovancev – borcev NOV ter njihovih družinskih članov, se uporabljajo tudi pri odmeri pravic, ki jih upravičenci, katerim je priznan status borca NOV, uveljavljajo po tem zakonu.

Pokojnina, skupaj z dodatki, ne more presegati zneska pokojnine, ki bi bil upravičencu po splošnih predpisih odmerjen od najvišje pokojninske osnove glede na njegovo skupno pokojninsko dobo.

Starostna pokojnina, predčasna pokojnina, invalidska pokojnina oziroma družinska pokojnina in odpravnina ali oskrbnina po tem zakonu se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka in za največ šest mesecev nazaj, vendar najdlje od uveljavitve tega zakona dalje. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se upravičencu, ki je pridobil državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92, 13/94 in 96/02), na njegovo zahtevo starostna, predčasna, invalidska oziroma vdovska ali družinska pokojnina, za katero je izpolnil pogoje iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona, prizna in izplača za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če ni bil zavarovan, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. oktobra 1991 dalje. Pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine se upravičencu izplačajo v zneskih, ki bi jih prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo. Dodatek za pomoč in postrežbo ali invalidnina za telesno okvaro po tem zakonu se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po dnevu, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi oziroma telesna okvara, vendar najdlje od 1. 11. 1991 dalje.

Slovenskemu državljanu – uživalcu pravic iz tega zakona, ki se za stalno izseli, se pokojnina, invalidnina in dodatek za pomoč in postrežbo izplačuje v tujino, če z meddržavnim sporazumom ni določeno drugače. Tujcu se dajatve, ki jih je pridobil po tem zakonu, prenehajo izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca po odjavi stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma po prenehanju ali odpovedi dovoljenja za stalno prebivanje, če z meddržavnim sporazumom ni določeno drugače. Tujcu iz prejšnjega odstavka se dajatve po tem zakonu pričnejo ponovno izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca potem, ko ponovno pridobi dovoljenje za stalno prebivanje oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Upravičencu do pokojnine po tem zakonu, ki ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovan, se v tem času ne izplačuje pokojnina. Upravičenec iz prejšnjega odstavka, ki je v delovnem razmerju s polovico polnega delovnega časa, lahko pridobi pravico do delne pokojnine. Delna pokojnina se odmeri v višini polovice pokojnine po tem zakonu. Čas zavarovanja med uživanjem delne pokojnine se upošteva v zavarovalno dobo v dejanskem trajanju. Po prenehanju razlogov iz prvega ali drugega odstavka tega člena se upravičencu ponovno prične izplačevati pokojnina po tem zakonu, ki se odstotno poveča glede na zavarovalno dobo, doseženo v času ponovnega zavarovanja, z upoštevanjem lestvice odstotkov za odmero starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne upošteva pa se plača, prejeta v času ponovnega zavarovanja oziroma v času uživanja delne pokojnine.

Upravičencem iz 2. člena tega zakona in državljanom Republike Slovenije, ki niso zajeti v 2. členu tega zakona, se čas, prebit v aktivni vojaški službi, čas prejemanja denarnega nadomestila zaradi prenehanja aktivne vojaške službe in čas, prebit v zavarovanju po pogodbi, po zakonu, s katerim je bila do vključno 25. junija 1991 urejena vojaška služba, upošteva v zavarovalno dobo na način in v trajanju, kot je bilo določeno po vojaških predpisih. Doba, dopolnjena v službi v JLA v obdobju od 26. junija 1991 do 18. oktobra 1991, se upošteva po splošnih predpisih. Doba, dopolnjena v JLA po 18. oktobru 1991, se ne upošteva pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

O pravicah iz tega zakona odloča zavod po postopku, določenemu v splošnih predpisih, kolikor ni v tem zakonu določeno drugače.

Upravičencem iz 2. člena tega zakona oziroma njihovim družinskim članom se pokojnina ali druga dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prizna na podlagi njihovega zahtevka. Zahtevku se priloži odločba organa, ki je upravičencu priznal pravico do pokojnine ali druge dajatve po vojaških predpisih, dokazilo o znesku vojaške pokojnine za september 1991 in potrdilo o državljanstvu in stalnem prebivališču. Upravičenec, ki nima odločbe o priznanju pravice do pokojnine ali do druge dajatve po vojaških predpisih, mora zahtevku poleg potrdila o državljanstvu in stalnem prebivališču priložiti dokazila, iz katerih je razviden čin oziroma razred neposredno pred uveljavitvijo pravice do vojaške pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do vojaške pokojnine, in dokazila o doseženi pokojninski dobi. Tujci morajo zahtevku poleg dokazil iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, razen potrdila o državljanstvu, priložiti dokazilo, da so ves čas od 25. 6. 1991 dalje stalno prebivali na ozemlju Republike Slovenije, in dovoljenje za stalno prebivanje.

Uživalci pokojnin po tem zakonu so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje kot upokojenci po splošnih predpisih.

Republika Slovenija povrne zavodu sredstva za izplačevanje pokojnin in dajatev po tem zakonu in sredstva za zagotavljanje obveznega zdravstvenega zavarovanja za upravičence po tem zakonu ter sorazmeren del stroškov plačilnega in poštnega prometa ter stroškov izvajanja zavarovanja.

Pokojnine in druge pravice iz 3. člena tega zakona se usklajujejo tako, kot se usklajujejo pokojnine in druge pravice po splošnih predpisih. Kot osnova za usklajevanje pokojnin iz tega zakona se upošteva znesek prejemkov, ki so upravičencu šli za mesec september 1991. Prva uskladitev za mesec oktober 1991 se določi v višini 13,065%, od 1. 11. 1991 dalje pa se upoštevajo uskladitve pokojnin po splošnih predpisih.

Akontacije vojaških pokojnin in drugih prejemkov po odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin se po uradni dolžnosti prevedejo v pokojnine in druge prejemke po tem zakonu.

Odločba o prevedbi akontacije vojaške pokojnine in drugih prejemkov po uradni dolžnosti prične učinkovati s prvim dnem tretjega meseca po uveljavitvi tega zakona. Zneski akontacij vojaških pokojnin in drugih prejemkov, izplačani do roka iz prejšnjega odstavka, se ne poračunajo.

Uživalcem akontacij vojaških pokojnin, ki ne izpolnjujejo pogojev po tem zakonu, se akontacije vojaških pokojnin nehajo izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji odločbe. Državljani Republike Slovenije, ki so bili uživalci akontacij vojaških pokojnin iz prejšnjega odstavka, lahko uveljavijo pravico do pokojnine po splošnih predpisih, kot če bi pretežni del zavarovalne dobe dopolnili pri nosilcu zavarovanja v Republiki Sloveniji. Upravičencem iz prejšnjega odstavka se čas, prebit v zavarovanju po vojaških predpisih, upošteva v zavarovalno dobo skladno z določbo 18. člena tega zakona.

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list RS, št. 4/92).

Ta zakon prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.