Uredba o državnem lokacijskem načrtu za oskrbni center ob avtocestnem odseku Slivnica-Pesnica

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za oskrbni center na avtocestnem odseku Slivnica-Pesnica (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2)Državni lokacijski načrt je izdelalo podjetje LUZ, d.d., Ljubljana, pod številko projekta 5677, junija 2006.

(1)Ta uredba določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev za urejanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Uradu za prostorski razvoj, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v Mestni občini Maribor.

(1)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, in parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta, po njihovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje novogradnje komunalne infrastrukture).

(2)Območje oskrbnega centra, kjer se izvedejo trajni objekti, obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:

-       k.o. Brezje: parcele št.: 647, 648, 649, 650, 651/1, 651/2, 651/2, 652/1, 653, 1309/5, 1309/6, 1309/9, 1309/10, 1309/11, 1309/12, 1309/13, 1309/14, 1309/16, 1310, 1311, 1312/2, 1313/2, 1314/2, 1315, 1316/2, 1318/2, 1319/2, 1320/3, 1353/2, 1353/3 in

-       k.o. Dogoše: parcele št.: 264/2, 265/3, 265/4, 266/2, 267/3, 267/4, 268/2, 269/2, 270/2, 271/2, 272/2, 273/2, 274/2, 275/2, 276/2, 277/3, 277/4, 278/2, 279/2, 279/3, 280/2, 280/3, 281/2, 281/3, 282/2, 282/3, 283/2, 283/3, 284/2, 284/3, 285/2, 285/3, 286/3, 286/4, 286/5, 286/6, 287/2, 287/3, 288/2, 288/3, 289/2, 291/2, 291/3, 292/2, 292/3, 293/3, 298, 299, 300/1, 300/2, 301/1, 301/2, 302, 303, 304, 305/2, 306/2, 307/2, 308, 443/2, 472/2, 473/1, 473/2, 477/4, 477/5, 477/6, 477/7, 478/2, 479, 480, 481, 482, 483, 1970/6, 1970/7.

(3)Območje, kjer se izvede novogradnja komunalnih objektov in naprav, po izvedbi pa se vzpostavi prejšnje stanje, obsega parcele po naslednjih katastrskih občinah: a)  kanalizacija - k.o. Dogoše: 476, 477/3, 477/5, 477/7, 493/1, 493/2, 494, 495, 500/1, 501/3, 1969/1 in - k.o. Brezje: 1318/2, 1320/3, 1353/3. b)  vodovod - k.o. Dogoše: 444/1, 445/1, 468/1, 2490/1 in - k.o. Brezje: 1319/1, 1319/2, 1320/1, 1320/2.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:

-       območje vzhodnega platoja, na katerem so bencinski servis, površine za promet in za oddih, otroško igrišče ter druge zelene površine,

-       območje zahodnega platoja, na katerem so motel z restavracijo, bencinski servis, površine za promet in za oddih, otroško igrišče ter druge zelene površine,

-       območje za izgradnjo komunalnih objektov in naprav.

(1)Platoja oskrbnega centra ob avtocestnem odseku Slivnica-Pesnica (v nadaljnjem besedilu: Oskrbni center Maribor) bosta med 8+300 km in 9+000 km, na pododseku avtoceste Slivnica-Pesnica, priključek Ptujska cesta - priključek Zrkovska cesta.

(2)Dostop na Oskrbni center Maribor je omogočen le uporabnikom avtoceste in zaposlenim v njem. Dostopa z avtoceste sta načrtovana v 8+060 km iz smeri Slivnica in 9+200 km iz smeri Pesnica. Vse priključne rampe so enopasovne.

(3)Elementi priključnih krakov so:

-       vozni pas:      1 x 5,00 m,

-       robni pas:      2 x 0,50 m,

-       bankine:        2 x 1,50 m.

(4)Oskrbni center Maribor je zasnovan tako, da je omogočen krožni promet med platojema. Promet poteka enosmerno, v proti urni smeri. V ta namen se naredita dva podvoza. Za oba platoja sta načrtovana tudi dostopa z lokalnih cest ob avtocesti do parkirišč za zaposlene. Prehod z lokalnih cest na platoja Oskrbnega centra Maribor ni dovoljen. Dostop za zaposlene se uredi zunaj območja cestninjenja.

(5)Zahodni in vzhodni plato imata različno zmogljivost glede parkirnih mest, in sicer: a)  zahodni plato: - osebna vozila - zaposleni: 26 parkirnih mest, - osebna vozila - restavracija: 33 parkirnih mest, - osebna vozila - motel: 37 parkirnih mest, - osebna vozila - infotočka: 6 parkirnih mest, - osebna vozila - parkirišče: 127 parkirnih mest, - avtodomi - parkirišče: 21 parkirnih mest, - avtobusi - parkirišče: 12 parkirnih mest, - tovornjaki - parkirišče: 14 parkirnih mest; b)  vzhodni plato: - osebna vozila - zaposleni: 5 parkirnih mest, - osebna vozila - infotočka: 6 parkirnih mest, - osebna vozila - parkirišče: 34 parkirnih mest, - avtodomi - parkirišče: 8 parkirnih mest, - avtobusi - parkirišče: 10 parkirnih mest, - tovornjaki - parkirišče: 40 parkirnih mest.

(6)Glede na možne spremembe obsega in sestave prometa je dopusten odklon glede števila, vrste in razporeditve parkirnih prostorov iz prejšnjega odstavka v obsegu predvidenih utrjenih površin, pri čemer je treba ohraniti prostorsko, funkcionalno in krajinsko ureditev.

(7)Na obeh platojih so po tri vzdolžne ceste: ceste A in B na zahodni strani ter D in E na vzhodni so namenjene za ves promet, širina 9 m; cesta E1 na vzhodni strani je namenjena za avtodome in avtobuse, širina 7 m; ceste C, C1 in C2 na zahodni strani ter F na vzhodni strani pa so namenjene samo za osebna vozila, širina 6 m.

(8)Niveleta platojev je povprečno 6 m pod niveleto avtoceste.

(9)V prometni signalizaciji se oskrbni center poimenuje »Oskrbni center Maribor«.

(1)Zaradi zgraditve Oskrbnega centra Maribor je treba prestaviti že načrtovane deviacije iz Uredbe o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Slivnica-Pesnica (Uradni list RS, št. 41/98, 72/00, 68/02, 110/02 - ZUreP - 1, 72/04 in 73/05).

(2)Ob zahodnem robu platoja se prestavi deviacija na odseku med Dupleško cesto in Cesto k Dravi, in sicer od priključka na Cesti k Dravi do parkirišča na Oskrbnem centru Maribor v skupni dolžini 856 m in širini 7 m ter od parkirišča do priključka na Dupleško cesto v dolžini 650 m in širini 4,5 m.

(3)Celotna dolžina ceste je predvidena v asfaltni izvedbi, med Dupleško cesto in Novo Zrkovsko cesto je načrtovana tudi kolesarska steza. Cesta bo hkrati omogočala dostop do dveh daljnovodnih stebrov zaradi vzdrževanja.

(4)Za zaposlene na bencinskem servisu so na vzhodni strani načrtovana parkirišča z asfaltirano dostopno cesto zunaj avtoceste v dolžini 320 m in širini 4,5 m.

Zaradi zgraditve Oskrbnega centra Maribor se izvedeta dva premostitvena objekta, podvoza P1 (severni) in P2 (južni). Dimenzije podvozov so: a)  podvoz P1 - dolžina podvoza: 30,6 m (pravokotno na avtocesto), - svetla višina: 4,7 m, - širina podvoza: 8,6 m, - širina vozišča: 2 x 3,0 m, - širina severnega pločnika: 1,6 m, - širina južnega pločnika: 1,0 m; b)  podvoz P2 - dolžina podvoza: 30,6 m (pravokotno na avtocesto), - svetla višina: 4,7 m, - širina podvoza: 8,6 m, - širina vozišča: 2 x 3,0 m, - širina severnega pločnika: 1,0 m, - širina južnega pločnika: 1,6 m.

(1)Objekta bencinskih servisov sta zasnovana enako, le vzhodni plato ima dodano avtopralnico za osebna vozila.

(2)Objekt bencinskega servisa obsega pretakalno ploščad s točilnimi otoki pod nadstreškom, avtopralnico za osebna vozila (vzhodni plato) in stavbo bencinskega servisa. V stavbi bencinskega servisa so: prodajalna s pripadajočimi skladišči, sanitarni prostori, infotočka, gostinski lokal s pripadajočim vrtom, sanitarijami in skladišči.

(3)Nadstrešnica se izvede iz jeklene vidne konstrukcije in prekrije z ustrezno kritino. Bencinski objekt in pretekalna ploščad imata enotno streho z vmesnimi svetlobniki. Nadstrešnica je v naklonu 2-3° in z minimalno višino +4,8 m. Na robu nadstrešnice je dopustno namestiti masko z logotipom investitorja. Nadstrešnica je romboidne oblike in tlorisnih dimenzij: dolžina 97 m in širina 29 m. Dimenzijsko mora biti usklajena s predvideno tehnologijo bencinskega servisa, dopustna so odstopanja za največ 8 m v širini nadstrešnice v smeri uvoznih cest B in E.

(4)Stavba bencinskega servisa je pritlična, romboidne oblike in tlorisnih dimenzij: dolžina 30 m in širina 30 m. Prodajalna je na uvozni strani, z vhodom ob pretekalni ploščadi. Gostinski del in sekundarni servisni prostori so na zaledni strani.

(5)Na vsakem platoju bencinskega servisa je tudi pomožni objekt za ekološko varno skladiščenje odpadkov in prodajo plinskih jeklenk. Objekt se ogradi in oblikovno uskladi s stavbo bencinskega servisa.

(6)Objekt mora biti arhitekturno oblikovan in usklajen z idejnim projektom restavracije in motela.

(7)Rezervoarji za tekoče gorivo in avtoplin so podzemni. Nameščeni so ob bencinskem servisu skladno z njegovo tehnologijo. Zmogljivost rezervoarjev je največ 4 x 50 m 3 za tekoče gorivo in 1 x 50 m 3 za avtoplin.

(1)Objekt motela z restavracijo se postavi na zahodnem platoju Oskrbnega centra Maribor. Na severozahodnem delu se zgradi enoten objekt, ki združuje gostinski del in skupne prostore motela.

(2)Gostinski del obsega restavracijo, zajtrkovalnico, točilnico s kuhinjo, manjšo trgovino in pomožne prostore. Ti so zasnovani v enotnem objektu na podlagi fleksibilnega tlorisa odprtega tipa. V gostinskem delu je tudi recepcija motela, sanitarije za goste in tehnični prostori objekta. Restavracija ima pokrito in odprto teraso z otroškim igriščem ter zunanjimi sanitarijami. Skupni vhod v gostinski del objekta je načrtovan pod napuščem enotne strehe na jugozahodni strani. Streha je enokapnica z minimalnim strešnim naklonom. Gostinski del objekta z recepcijo motela je obrnjen na zahodno stran. Na vzhodni strani se naredijo pomožni, servisni prostori (kuhinja, skladišča, prostori osebja, tehnični prostori), obrnjeni na zahod. V nadaljevanju servisnih prostorov se oblikuje z geometrijo zelenja zamejeno gospodarsko dvorišče s prostorom za odpadke.

(3)Bivalni del motela je zasnovan kot vzdolžno krilo, podaljšano iz osrednjega kompaktnega volumna. Vhodi v posamezne bivalne enote so iz vzhodnega dela platoja, parkiranje je omogočeno v njihovi neposredni bližini. Bivalne enote morajo biti obrnjene v parkovni del Oskrbnega centra Maribor in s posebno krajinsko arhitekturno ureditvijo ločene od tega dela. Celotno krilo bivalnih enot je razdeljeno na tri vzdolžne lamele maksimalne dimenzije 200 m in z dvema prehodoma v parkovni del.

(4)Gostinski del motela je dvoetažen, s povišano etažno višino pritličja ter minimalno nadstropno etažo s tehničnimi prostori in maksimalnega višinskega gabarita 8,25 m. Streha osrednjega dela motela se z zveznim prehodom poveže s streho krila bivanjskih enot. Kota tlaka pritličnega dela objektov je dvignjena nad osnovni plato le za višino pločnika. Vsi objekti so načrtovani kot pritlični, z možnostjo podkletitve.

(5)Zunanjost objektov se izdela v kombinaciji pločevinastih in steklenih površin. Steklene površine - fasade so obrnjene proti parkovnemu delu na zahodno stran. Lamele bivalnega dela motela se barvno ločijo. Zunanje površine gostinskih teras, otroškega igrišča in oprema prostorov za piknik so oblikovane v lesu.

(1)Območje se zasnuje kot celovita prostorska rešitev platojev s posebno pozornostjo, namenjeno oblikovanju posameznih mikroambientov odprtih površin. Načrtovano rastje zagotavlja ustrezno vpetost posega v prostor, opravlja ekološko vlogo in oblikuje prostor po merilu uporabnikov. Na ločilnih pasovih znotraj območij platojev se zasadi kar največ drevja višjega kakovostnega razreda. Robne tratne površine se zasadijo v drevorednih slojih.

(2)Med motelom in parkirnimi prostori platoja se postavi protihrupna pregrada, oblikovana kot umetna ozelenjena poševna brežina. Ta je proti motelu dvignjena in se nadaljuje s pergolo nad parkiriščem. V brežini se načrtujejo prostori za počitek.

(3)V vzporednih črtah načrtovanega dvostranskega drevoreda ob avtocesti se na zelenih površinah med parkirnimi prostori zasadijo enoredni drevoredi, ki sledijo ritmu osnovnega drevoreda ob trasi avtoceste.

(4)Robne tratne površine platojev morajo imeti urejene prostore za oddih in piknik ter otroška igrišča. Prostor se ustrezno dopolni s pritrjeno urbano in komunalno opremo ter zasadi. Z drevorednimi potezami in programskimi prostori (za piknik, otroška igrišča) se zagotovijo kar najboljše mikroklimatske razmere in posebna oblikovna prepoznavnost Oskrbnega centra Maribor.

(5)V projektih za gradbeno dovoljenje in za izvedbo mora biti načrt krajinske arhitekture izdelan skladno z ureditveno situacijo državnega lokacijskega načrta in zasnovo načrta krajinske arhitekture iz strokovnih podlag.

(1)Pri projektiranju komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov se upošteva urbanistična zasnova celote.

(2)Zaradi gradnje obojestranskega bencinskega servisa je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekte.

(3)Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov z območjem obojestranskega bencinskega servisa, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanj mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca bencinskega servisa ter restavracije in motela.

(1)Oskrba obeh bencinskih servisov s pitno in požarno vodo na oskrbnem centru se zagotavlja iz glavnega vozlišča na Dupleški cesti z odcepom litoželezne cevi notranjega premera 250, ki poteka po zunanjem robu zahodnega platoja. Napajanje je dvostransko, tako da se naredi vodovodna zanka.

(2)Na platoju se naredi vodovodna zanka iz litoželezne cevi notranjega premera 150, ki je na obeh straneh platoja vezana na litoželezno cev notranjega premera 250.

(3)Vzhodni plato se oskrbuje preko litoželezne cevi notranjega premera 150. Povezava med platojema se naredi pod podhodoma.

(4)Načrt predvidenega vodovoda litoželezne cevi notranjega premera 500 za širitev mariborskega omrežja, ki ga načrtuje Mestna občina Maribor in poteka po meji državnega lokacijskega načrta za Oskrbni center Maribor, je treba prilagoditi državnemu lokacijskemu načrtu.

(5)Na območju Oskrbnega centra Maribor se namesti ustrezno hidrantno omrežje.

(6)Oskrbni tlak na platoju je 4,5-5,5 bar in ga zagotavlja sistem javnega vodovodnega omrežja Mariborskega vodovoda.

(1)Meteorne vode z utrjenih površin platoja in dveh podvozov se odvajajo prek dveh sekundarnih kanalizacijskih zbiralnikov na vsaki strani avtoceste. Priključita se na načrtovano kanalizacijo avtoceste, ki vodi do čistilnega objekta ob Stražunskem jarku. Meteorne vode z območja obeh bencinskih servisov se speljejo prek lovilca olj s koalescentnimi filtri v načrtovano padavinsko kanalizacijo avtoceste. Za lovilcem olj se namesti zasun, ki se ob pretakanju goriva zapre.

(2)Čiste meteorne vode s streh objektov na oskrbnem centru ponikajo. Ponikovalnice morajo biti zunaj vplivnega območja voznih in manipulativnih površin.

(3)Sanitarne odpadne vode se prek tlačne kanalizacije in črpališča speljejo do obstoječe kanalizacije v Dogošah. Tlačni vod poteka v lokalni cesti.

(1)Objekti na Oskrbnem centru Maribor se ogrevajo na utekočinjen naftni plin. Postrojenje 1 se načrtuje za oskrbo objektov bencinskega servisa in motela na zahodni strani Oskrbnega centra Maribor, postrojenje 2 pa za oskrbo bencinskega servisa na vzhodnem platoju.

(2)Pri namestitvi rezervoarjev je treba upoštevati predpisano varnostno razdaljo do priključkov in plašča rezervoarja.

(1)Napajanje Oskrbnega centra Maribor z električno energijo se omogoči iz nove tipske kabelske transformatorske postaje 630 kVA na zahodnem platoju centra.

(2)Transformatorska postaja se vključi v srednjenapetostno omrežje 10(20) kV z vzankanjem dveh kablov v obstoječi daljnovod oziroma kablovod, ki se zgradi v sklopu avtoceste kot nadomestni kablovod za del demontiranega daljnovoda. Pokabljeni odsek daljnovoda prečka avtoceste v km 8+360.

(3)Nizkonapetostni kabli se vključijo neposredno iz nove transformatorske postaje do posameznih objektov na platoju Oskrbnega centra Maribor.

(4)Zaradi poteka obstoječega daljnovoda Dogoše (Maribor)-Melje 2 x 110 kV po območju zahodnega platoja Oskrbnega centra Maribor morajo vsi načrtovani objekti in ureditve tega platoja upoštevati pogoje glede varnostnih odmikov od daljnovoda in glede elektromagnetnega sevanja po uredbi, ki ureja elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.

(5)Zaradi poteka obstoječega daljnovoda Dogoše (Maribor)-Sladki Vrh 2 x 110 kV prek deviacije na vzhodnem platoju Oskrbnega centra Maribor je treba pri načrtovanju objektov in ureditev na tem platoju upoštevati ustrezne varnostne višine daljnovoda.

(1)Oskrbni center Maribor se priključi na telefonsko centralo na Pobrežju.

(2)Zgradi se cevni telekomunikacijski kabelski priključek do Oskrbnega centra Maribor.

(1)Oskrbni center Maribor se opremi z javno razsvetljavo. Razsvetljene morajo biti uvozno-izvozne rampe, vozišča oziroma povezovalne ceste znotraj tega centra, parkirišča, počivališča z dostopi do objektov in podvoza s podhodom. Zasnova osvetlitve se mora prilagoditi osnovni urbanistični zasnovi ter načrtovati višinsko in strukturno gradacijo. Na območju priključnih ramp, vozišč in parkirišč je treba načrtovati višja svetlobna telesa, ki postopoma prehajajo v nižje in intimnejše osvetlitve bivanjskega dela prostora in parkovne ureditve.

(2)Javna razsvetljava se napaja iz prižigališča na zahodnem platoju Oskrbnega centra Maribor. Prižigališče se priključi na novo transformatorsko postajo.

(1)Oskrbni center Maribor se opremi z informacijskim panojem, priključenem na obstoječi optični kabel, ki poteka v odstavnem pasu avtoceste.

(2)Izvede se priključitev napajanja iz kabelske kanalizacije za napajanje prometne signalizacije in vodenja prometa.

(1)Začasni posegi se izvedejo tako, da se prizadane čim manjša površina tal. Za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine.

(2)Na območju gradnje in transportnih poti se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod in odpadne embalaže, ki vsebuje ostanke hidroizolacijskih materialov in drugih sredstev.

(3)Pri gradnji se uporabljajo tehnično brezhibna transportna sredstva in gradbeni stroji ter tisti materiali, za katere obstaja dokazilo o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se preprečijo emisije prahu z vlaženjem ob sušnem in vetrovnem vremenu. Načrtujejo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi.

(4)V sklopu izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal. Sanacija razgaljenih površin se začne že med gradnjo avtoceste. Prst se odstrani in premesti drugam, tako da se prepreči onesnaženje s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Deponije se uredijo tako, da se ohrani rodovitnost in količina prsti, pri tem pa se ne smeta mešati mrtvica in živica, ki ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1,2 m. Deponije se zaščitijo pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi.

(1)Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča med gradnjo in po njej.

(2)Investitor je med gradnjo dolžan zagotavljati čim manjše poseganje na kmetijske površine in ravnati z rodovitno prstjo v skladu s prejšnjim členom. Po izgradnji je treba poškodovana kmetijska zemljišča, ki po posegu ne bodo zasedena, vrniti v prvotno stanje.

(1)Na območju začasne deponije izkopanega materiala in celotnem obravnavanem območju je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje morebitnih odpadnih vod. To velja posebno ob nezgodi z razlitjem in razsutjem nevarnih snovi.

(2)Utrjene površine, na katerih se pretaka gorivo in izvajajo manjša popravila tehničnih naprav, se uredijo tako, da ni mogoče neposredno odtekanje odpadnih in izcednih vod v tla. Utrjene površine morajo biti ustrezno odvodnjavane in prečiščene. Možni ukrepi za ravnanje z odpadnimi vodami se načrtujejo že v programu gradbenih del.

(3)Ob razlitju ali razsutju nevarnih tekočin ali drugih materialov je treba onesnaženi material (npr. onesnažena tla) preiskati v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z odpadki, zato, da se določi pravilni način deponiranja.

(4)Vzdrževalec bencinskega servisa mora imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje ob razlitju onesnaževal (goriva, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ki ga potrdi ustrezna služba Ministrstva za okolje in prostor ter Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, ločeno za čas gradnje in za čas obratovanja avtoceste.

(5)Z gradbenotehničnimi rešitvami mora investitor zagotoviti kar največjo zaščito pred izlitjem onesnaževal s cestišča. Treba je izdelati elaborat ekološke ureditve gradbišča med gradnjo, ki je sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(1)Območje gradbišča je treba omejiti na najmanjši možni poseg.

(2)Odlaganje odpadkov v naravno okolje ni dopustno.

(3)Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na kraju posega, ločeno od drugega materiala, ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje.

(4)Stiki med varovalno ograjo in tlemi se morajo tesno prilegati ter živalim preprečevati uhajanje na cestišče. Priporočena je uporaba gostejše mreže v spodnji tretjini ograje.

(5)Pri osvetljevanju območja Oskrbnega centra Maribor se uporabijo svetila, ki ne sevajo UV-svetlobe in so oblikovana tako, da osvetljujejo samo minimalno potrebne površine, ne pa tudi neba. Na območju parkovne ureditve se uporabijo le zasenčena ali ustrezno usmerjena svetlobna telesa.

(6)Območje posega leži znotraj ekološko pomembnega območja Spodnja Drava, na katerem ni dovoljeno odlagati odpadkov, urejati dodatnih dovoznih cest do gradbišča, deponij gradbenega materiala, parkirišč in obračališč za tovorna vozila.

(1)Zagotoviti je treba izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na območju Oskrbnega centra Maribor (ekstenzivni in intenzivni površinski in podpovršinski pregled, geofizikalne meritve in analize aeroposnetkov).

(2)Zagotoviti je treba izvedbo zaščitnega izkopavanja morebitno odkritih najdbišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki.

(3)Zagotoviti je treba stalen arheološki nadzor zemeljskih izkopov, ki ga izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, Območna enota Maribor. Morebitna nova arheološka najdišča je treba obravnavati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Začetek gradbenih del mora biti deset dni prej javljen Zavodu za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, Območni enoti Maribor.

(1)V okviru strokovnih podlag za izdelavo državnega lokacijskega načrta za Oskrbni center Maribor je izdelana Študija obremenitve s hrupom in predlog protihrupne zaščite za 20-letno plansko obdobje - leto 2031. Iz analize izhaja, da dodatni protihrupni ukrepi zaradi prometa kot vira hrupa v Oskrbnem centru Maribor niso potrebni.

(2)Aktivna protihrupna zaščita za objekte visoke gradnje na območju Oskrbnega centra Maribor ni načrtovana. Investitor gradnje teh objektov mora zagotoviti ustrezno zvočno zaščito varovanih prostorov v skladu s pravilnikom, ki ureja zvočno zaščito stavb.

(3)Med gradnjo se uporabljajo delovne naprave, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa, predvsem naprave tišje izvedbe; treba je ravnati v skladu s pravilnikom, ki ureja emisijo hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem. Vsa hrupna dela naj se glede na dovoljene ravni hrupa izvajajo v dnevnem času med 6. in 18. uro.

(4)Izvajalec mora zagotoviti spremljanje hrupa med gradnjo in ukrepati ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča in cest, po katerih potekajo glavni prevozi.

Med gradnjo je treba sipki material in nezaščitene površine vlažiti. Preprečevati je treba raznos materiala z gradbišča. Pri transportu po javnih prometnih površinah je treba sipki tovor prekrivati.

(1)Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi se zagotovi:

-       pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,

-       potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarna ločitev,

-       prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter

-       vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(2)Pri načrtovanju je treba upoštevati požarno tveganje, povezano s povečano možnostjo nastanka požara v naseljih, zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

(3)Pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme in postrojev ter izdelavi naprav in izdelkov je treba upoštevati ukrepe varstva pred požarom, zlasti za:

-       zmanjšanje možnosti nastanka požara,

-       pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru,

-       učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v objektu in iz njega ter

-       zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.

(4)Pri načrtovanju ukrepov varstva pred požarom je treba upoštevati vrsto in namembnost posega, naprave ali sredstva, požarno tveganje in ogroženost ter požarno varnost, določeno s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.

Presežkov materiala ni in nanosni material ni potreben.

(1)Etape izvajanja državnega lokacijskega načrta so:

-       zgraditev in ureditev podvozov P-1 in P-2 ter priključitev platojev oskrbnega centra na avtocesto,

-       zgraditev platojev (spodnji ustroj), zgraditev komunalne infrastrukture do obeh platojev in ureditev deviacij poti,

-       zgraditev platojev (zgornji ustroj), zgraditev objektov bencinskega servisa, izvedba celotne zunanje ureditve, vključno z otroškimi igrišči in počivališči,

-       zgraditev 1. faze motela z restavracijo in

-       zgraditev 2. faze motela.

(2)Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo ločeno ali sočasno. Posamezne etape ni mogoče deliti, lahko se izvedejo le kot celota.

(1)Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje monitoringa po odprtju obojestranskega Oskrbnega centra Maribor in med njegovo gradnjo za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, po odprtju pa upravljavec ceste.

(2)Za morebitno nesrečo z razlitjem ali razsutjem nevarne tekočine ali snovi je treba načrtovati dodatni monitoring. Njegova vsebina se določi glede na oceno obsega nesreče in značilnosti tekočine ali snovi.

(3)Izvajalec monitoringa o rezultatih monitoringa redno obvešča izvajalca gradbenih del oziroma upravljavca z vmesnimi poročili.

(4)Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, živali in rastline) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanjaje treba zasnovati tako, da omogočajo neprekinjeno pridobivanje podatkov. Monitoring je treba izvajati v skladu s predpisi in usmeritvami, določenimi v Poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni. Investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov.

(5)Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih investitor mora izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:

-       dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-       dodatna zasaditev in vegetacijska zgostitev,

-       sanacija poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin in

-       povečanje ali zgraditev naprav za varstvo sestavin okolja.

(1)Zaradi zgraditve Oskrbnega centra Maribor mora investitor:

-       izdelati pospeševalne in zaviralne pasove ter enosmerne priključne rampe v skladu s 5. členom te uredbe,

-       izdelati dva podvoza in podaljšanje že projektiranega podvoza 10-3,3-6 Dupleška cesta avtocestnega odseka Slivnica-Pesnica, in sicer podvoza dolžine 29,31 m in širine 10,00 m, načrtovana v km 8+584 trase avtoceste in km 8+773 bodoče trase avtoceste,

-       izdelati med avtocesto in platojema na obeh straneh se načrtovana avtocestna zemeljska nasipa humusirata in zatravita ter zasadita z dvostranskima enorednima drevoredoma,

-       za izvedbo telekomunikacijskega (v nadaljnjem besedilu: TK) priključka za Oskrbni center Maribor je treba povečati projektirano TK - kanalizacijo ob delu trase nove Zrkovske ceste in zgraditi TK - kanalizacijo na delu te trase v skladu s 16. členom te uredbe,

-       zgraditi cevni TK - kabelski priključek do Oskrbnega centra Maribor v skladu s 16. členom te uredbe in

-       izvesti priključek na sistem klica v sili.

(2)Poleg obveznosti iz prejšnjega odstavka morajo investitorji poskrbeti še:

-       drevnina mora biti vzdrževana vsaj dvakrat na leto in košnja trate mora biti redno zagotovljena,

-       urbana oprema in igrala na otroškem igrišču morajo biti redno vzdrževani,

-       zemljišča se morajo odkupiti v sodelovanju z vsemi prizadetimi in

-       vzdrževati se mora celoten obcestni prostor.

(3)Investitorji in izvajalci morajo tudi:

-       uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje, zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,

-       obnoviti in sanirati vse infrastrukturne vode in naprave ter druge objekte, če bi se poškodovali zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev, povzročenih z gradnjo Oskrbnega centra Maribor, priključne ceste in z njo povezanih ureditev,

-       v najkrajšem možnem času v skladu s predpisi odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja Oskrbnega centra Maribor.

Organizacija gradbišča se omeji na območje platojev. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in se uredi čim manj novih dovoznih poti. Obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo so tudi:

-       zagotovitev ustreznega poteka motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

-       pred začetkom del ustrezna ureditev vseh cest, ki bi se lahko uporabljale za obvoz ali transport, po gradnji pa po potrebi sanacija poškodb,

-       ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po gradnji pa po potrebi sanacija poškodb,

-       zagotovitev zavarovanja gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč, ter odprava morebitnih negativnih posledic, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja v skladu s predpisi, v najkrajšem možnem času,

-       zagotovitev nemotene komunalne oskrbe objektov in naprav po vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih napravah,

-       uskladitev posegov na območju naprav in napeljav z upravljavci komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav, ki so v njihovi pristojnosti,

-       zagotovitev vseh potrebnih varnostnih ukrepov in organizacija gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih škodljivih snovi oziroma ob nezgodi, in

-       ob nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.

Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve, predložiti potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za izročitev in prevzem komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi ne bo prevzel v upravljaje. Pristojni upravljavci so te dolžni prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS), je investitor del v obsegu, ki bo določen na osnovi medsebojnih pogodb med DARS in bodočimi najemniki Oskrbnega centra Maribor.

(1)Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti arhitekturna zasnova.

(2)Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3)V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž in gabaritov, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov in potrebne prilagoditve rešitev novim tehnologijam bencinskih servisov. Večja odstopanja so dopustna le v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena. Pri motelu je ob morebiti drugačni funkcionalni shemi, določeni v tej uredbi, nekatere programe mogoče prenesti tudi v kletno etažo.

Na območju državnega lokacijskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:

-       pomožni cestni objekti,

-       pomožni energetski objekti,

-       pomožni telekomunikacijski objekti in

-       pomožni komunalni objekti.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor - Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za oskrbni center ob avtocestnem odseku Slivnica-Pesnica (Uradni list RS, št. 30/10) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-       Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986-2000 (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/86 in 16/87, in popravek, št. 19/87, 7/93, 5/96, 6/96, 6/98, 11/98, 26/98 in 11/00) in

-       Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za obdobje 1986-1990 (Medobčinski uradni vestnik, št. 12/86, 29/88, 3/98, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93, 8/94, 5/96, 6/96, 6/98, 11/98, 26/98 in 11/00).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za oskrbni center ob avtocestnem odseku Slivnica-Pesnica (Uradni list RS, št. 30/10) vsebuje naslednjo končno določbo: 2. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.