(1)Ne glede na metodo iz 3. poglavja tega pravilnika, ki se v skladu z drugim odstavkom 3. člena tega pravilnika uporabi za izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev, se morajo pri izračunu upoštevati načela, opredeljena v drugem do šestem odstavku tega člena in v 7. ter 8. členu tega pravilnika.
(2)Dvojno ali večkratno uporabo sestavin kapitala pri izračunu kapitala na ravni finančnega konglomerata in neustrezno znotrajskupinsko ustvarjanje kapitala je treba izločiti, pri čemer se smiselno uporabljajo sektorski predpisi.
(3)Izračun kapitala in kapitalskih zahtev nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu se mora opraviti v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi bančnega sektorja ali sektorja trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniškega sektorja, za izračun kapitala in kapitalskih zahtev nenadzorovanih oseb pa se opravi prilagojeni izračun v skladu s 7. členom tega pravilnika.
(4)Kapitalske zahteve za vsak posamezni finančni sektor morajo biti pokrite s sestavinami kapitala, ki so izračunane skladno z ustreznimi sektorskimi predpisi. Le tiste sestavine kapitala, ki so sprejemljive po predpisih vseh sektorjev (medsektorski kapital), se lahko štejejo za pokrivanje morebitnega ugotovljenega primanjkljaja kapitala v drugem finančnem sektorju na ravni finančnega konglomerata pri izračunu dopolnilnih kapitalskih zahtev.
(5)Če so s sektorskimi predpisi določene omejitve glede vključevanja ali razpoložljivosti posameznih sestavin kapitala, ki se lahko štejejo kot medsektorski kapital, je treba te omejitve smiselno uporabiti tudi pri izračunu kapitala na ravni finančnega konglomerata.
(6)Pri izračunu kapitala na ravni finančnega konglomerata je treba upoštevati tudi dejansko prenosljivost in razpoložljivost kapitala med različnimi osebami v skupini, ob upoštevanju sektorskih predpisov o kapitalski ustreznosti.