Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (uradno prečiščeno besedilo) (ZNPK-UPB2)

Ta zakon ureja postopek in telesa oziroma organe in organizacije, pristojne za pripravo in sprejemanje poklicnih standardov in katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti (v nadaljnjem besedilu: katalog), ter pogoje in postopek pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Poklicna kvalifikacija po tem zakonu je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti. Poklicna kvalifikacija, ki je pridobljena v skladu s tem zakonom, je priznana kot nacionalna poklicna kvalifikacija (v nadaljnjem besedilu: poklicna kvalifikacija). Poklicna kvalifikacija se uvršča v nacionalno ogrodje kvalifikacij.

Posameznik pridobi poklicno kvalifikacijo: – z doseženo poklicno oziroma strokovno izobrazbo za vse poklice, ki jih v skladu s poklicnim standardom obsega izobraževalni oziroma študijski program, – po delih izobraževalnih programov za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe, – po programih poklicnega in strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, če je s temi programi tako določeno, – po delih študijskih programov za pridobitev visokošolske izobrazbe ali po študijskih programih za izpopolnjevanje, – če dokaže, da dosega znanja in spretnosti, določene s katalogom, sprejetim v skladu s tem zakonom. Posamezniku, ki ni opravil vseh obveznosti za pridobitev izobrazbe, šola ob izpisu iz programa izda certifikat za poklicno kvalifikacijo, za katero je izpolnil pogoje v skladu s tem zakonom. Posamezniku, ki ni opravil vseh obveznosti za pridobitev izobrazbe in ni izpolnil pogojev za pridobitev certifikata za poklicno kvalifikacijo iz prejšnjega odstavka, šola izda potrdilo o opravljenih obveznostih. Listine iz drugega in tretjega odstavka tega člena visokošolski zavod izda na zahtevo študenta oziroma osebe, ki je zaradi neopravljenih obveznosti izgubila status študenta.

Študijski programi, po katerih se pridobi poklicna kvalifikacija v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 3. člena tega zakona, se sprejemajo in akreditirajo v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo. Visokošolski zavodi so pri sprejemanju študijskih programov dolžni obravnavati pobude partnerjev iz 7. člena tega zakona. V študijskem programu je treba poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja visoko šolstvo, navesti tudi poklicno kvalifikacijo, ki jo je mogoče pridobiti po študijskem programu.

S poklicno kvalifikacijo, pridobljeno v skladu s peto alineo prvega odstavka tretjega člena, ni mogoče pridobiti naziva poklicne in strokovne izobrazbe oziroma strokovnega naslova, ki se pridobi po javno veljavnih izobraževalnih oziroma študijskih programih, sprejetih v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo poklicno, strokovno in visokošolsko izobraževanje, upošteva pa se pri pridobivanju javno veljavne izobrazbe oziroma strokovnih naslovov v skladu s predpisi, ki urejajo pridobitev navedenih izobrazb oziroma strokovnih naslovov.

Nacionalna poklicna kvalifikacija se izkazuje z javno listino, ki se pridobi po končanem izobraževanju oziroma delih izobraževanja, in z javno listino, pridobljeno v skladu s tem zakonom. Javne listine, ki jih posamezniki pridobijo v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: certifikat), se upoštevajo pri pridobivanju javno veljavne izobrazbe v skladu s predpisi, ki urejajo področje izobraževanja. Obliko in vsebino javnih listin, ki se izdajajo v skladu s tem zakonom, določi minister, pristojen za delo (v nadaljnjem besedilu: minister). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, vsebino in obliko listine, ki izkazuje pridobitev poklicne kvalifikacije na podlagi študijskih programov v visokem šolstvu, določi pristojni organ visokošolskega zavoda in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Določbe tega zakona, ki urejajo pristojnost strokovnih in drugih organov, teles in organizacij, poklicnih standardov in katalogov, pogojev za pridobitev poklicne kvalifikacije, postopek preverjanja in potrjevanja, varstva pravic kandidatov, nadzora in financiranja, se uporabljajo za pridobitev poklicne kvalifikacije na področju visokega šolstva, če je s tem zakonom izrecno določeno.

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: pristojni strokovni svet): – predlaga poklicne standarde in kataloge, – sprejme metodologijo za pripravo poklicnega standarda in kataloga, – sprejme prioritete izdelave poklicnih standardov in katalogov v določenem obdobju na podlagi dolgoročnih potreb na trgu dela, – predlaga program usposabljanja za člane komisij za pridobitev licence in – opravlja druge naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi. Strokovna, tehnična in druga dela na področju poklicnih standardov in katalogov za pristojni strokovni svet opravlja Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: CPI).

Na področju pridobivanja poklicnih kvalifikacij opravljajo zbornice, združenje delodajalcev, poklicna združenja, nevladne organizacije, sindikati in pristojna ministrstva kot partnerji predvsem naslednje naloge: – dajejo pobude za nove poklicne standarde in kataloge, – dajejo pobude visokošolskim zavodom za sprejem študijskih programov, ki omogočajo pridobitev poklicne kvalifikacije v skladu s četrto alinejo 3. člena tega zakona, – predlagajo člane področnih odborov za poklicne standarde in – opravljajo druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi.

Razvojno in svetovalno delo ter strokovna dela pri razvoju poklicnih standardov na področju poklicnih kvalifikacij ter pri oblikovanju katalogov opravlja CPI. CPI pri opravljanju svojih nalog sodeluje s strokovnimi institucijami na področju izobraževanja in zaposlovanja doma in v tujini. Naloge CPI so: – strokovna pomoč delovnim skupinam za razvoj poklicnih zmožnosti, kvalifikacij, poklicnih standardov, katalogov, – razvoj metodologije za priznavanje kvalifikacij, pridobljenih v sistemu dela, – spremljanje certifikatnega sistema, – spremljanje mednarodne primerljivosti poklicnih kvalifikacij, – opravljanje strokovnih nalog in dopolnjevanje metodoloških podlag certifikatnega sistema, kreditnega sistema in ogrodja kvalifikacij, – spodbujanje pridobivanja poklicnih kvalifikacij za nova poklicna in strokovna področja na vseh ravneh zahtevnosti, – promocija certifikatnega sistema v sodelovanju s partnerji, – sodelovanje z drugimi partnerskimi institucijami v Evropski uniji, – razvoj in dopolnjevanje metodologij na področju neposrednega in posrednega preverjanja, – priprava gradiv in opravljanje drugih nalog, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter splošnimi akti in potrebami ministrstva.

Državni izpitni center: – skrbi za razvoj metodologij in postopkov preverjanj in potrjevanja poklicnih kvalifikacij, – organizira usposabljanje kandidatov za člane komisij za preverjanje in potrjevanje, – skrbi za nabor vprašanj in nalog v postopku preverjanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij, – skrbi za razvoj mreže za preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, – vodi register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje kvalifikacij, – podeljuje licence članom komisij za preverjanje in potrjevanje, – vodi evidence, za katere je pooblaščen z zakonom, – spremlja delo komisij za preverjanje in potrjevanje, – vsaj enkrat letno poroča ministru, – opravlja druge naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi ter splošnimi akti.

Postopke za preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij lahko izvajajo medpodjetniški izobraževalni centri, šole, organizacije za izobraževanje odraslih in zbornice, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe ter izpolnjujejo materialne in kadrovske pogoje, določene s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti, ter drugimi akti, če je tako določeno s posebnimi predpisi (v nadaljnjem besedilu: izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij). Za področja, za katera ni zagotovljenih pogojev v organizacijah iz prejšnjega odstavka, izbere Državni izpitni center izvajalca postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij na podlagi javnega razpisa. Državni izpitni center vpiše izvajalce postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje kvalifikacij. Postopek vpisa in način vodenja registra določi minister.

Podlaga za pripravo kataloga je pobuda za pripravo poklicnega standarda. Pobuda za pripravo poklicnega standarda je dokument, ki vsebuje naziv poklica, ključna dela, oceno potreb glede na dolgoročni razvoj dejavnosti, predpise, ki urejajo dejavnost v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji, ter mednarodno primerljivost. Pobudo za pripravo poklicnih standardov lahko poda vsaka pravna ali fizična oseba na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani CPI in mu jo posreduje. Če CPI ugotovi, da pobuda izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, pripravi predlog poklicnega standarda, če pa pobuda ne izpolnjuje pogojev za pripravo poklicnega standarda v skladu z drugim odstavkom tega člena, o tem obvesti pobudnika. Katalog se oblikuje na podlagi poklicnega standarda. Odločitev o pripravi kataloga na predlog področnih odborov sprejme pristojni strokovni svet ob sprejetju poklicnega standarda.

Katalog je dokument, ki določi vstopne pogoje, vsebino preverjanja in potrjevanja na določeni ravni zahtevnosti in opredeli načine in merila preverjanja, kriterije in merila za posamezna vprašanja in naloge, primere nalog in vprašanj, kreditne točke ter materialne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ter kadrovske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani komisije. Katalog se pripravi na podlagi poklicnega standarda in se kreditno vrednoti po isti metodologiji, po kateri se vrednotijo moduli v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Kataloge sprejme minister na predlog pristojnega strokovnega sveta.

Predlogi poklicnih standardov in katalogov morajo biti oblikovani v skladu z metodologijo, ki jo določi pristojni strokovni svet.

Za posamezno strokovno področje, za posamezne panoge oziroma za več panog imenuje minister področne odbore za poklicne standarde, ki usklajujejo predloge partnerjev. Področni odbor sestavljajo uveljavljeni strokovnjaki, ki jih predlagajo zbornice, združenje delodajalcev, poklicna združenja, sindikati, neprofitne organizacije in pristojna ministrstva, v sodelovanju s partnerji iz 7. člena tega zakona. Področni odbori: – obravnavajo utemeljenost pobud za poklicne standarde in kataloge, – predlagajo prioritete priprave poklicnih standardov in katalogov pristojnemu strokovnemu svetu, – predlagajo metodologijo za pripravo poklicnega standarda in kataloga, – predlagajo pripravo poklicnih standardov in katalogov, – predlagajo sezname uveljavljenih strokovnjakov za pripravo poklicnih standardov, profilov poklicev in katalogov, – predlagajo strukturo kvalifikacij za področje, – usklajujejo vsebine poklicnih standardov in katalogov, – predlagajo revizijo poklicnih standardov in katalogov, – predlagajo poklicne standarde in kataloge pristojnemu strokovnemu svetu. Področni odbori predlagajo posameznim panogam pripravo poklicnega standarda in kataloga ter za to nalogo imenujejo delovno skupino uveljavljenih strokovnjakov. Predlog poklicnega standarda in kataloga, predlog o podaljšanju veljavnosti obstoječega ali prenovljenega poklicnega standarda in kataloga delovna skupina z utemeljitvami posreduje pristojnemu področnemu odboru. Področni odbor mora pri usklajevanju vsebin poklicnih standardov in katalogov upoštevati predvsem: – ugotovljene potrebe po poklicni kvalifikaciji, – mednarodno primerljivost in – usklajenost s pravnim redom. Področni odbor preveri predlog iz četrtega odstavka tega člena ter izdela predlog za sprejetje ali zavrnitev poklicnega standarda in kataloga ter posreduje mnenje k poklicnim standardom in katalogom na pristojni strokovni svet.

CPI pripravi čistopis katalogov. Kataloge objavi minister v posebni publikaciji ministrstva, pristojnega za delo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki mora biti javno dostopna v tiskani in elektronski obliki. Katalogi, ki so sprejeti v skladu s tem zakonom, so javno veljavni.

Poklicno kvalifikacijo po tem zakonu lahko pridobi oseba, ki je stara najmanj 18 let. Izjemoma lahko poklicno kvalifikacijo po tem zakonu pridobi tudi oseba, ki še ni stara 18 let, če ji je prenehal status vajenca ali dijaka in izkazuje ustrezne delovne izkušnje (v nadaljnjem besedilu: kandidat).

Poklicna kvalifikacija se dokaže: – z neposrednim preverjanjem strokovnih znanj, spretnosti in sposobnosti, določenih s katalogom (v nadaljnjem besedilu: preverjanje), – na podlagi listin, pridobljenih po izobraževalnih programih, ali na drug način (v nadaljnjem besedilu: potrjevanje). Osebam s posebnimi potrebami se lahko prilagodijo oblike in trajanje preverjanja ter sestava komisij za preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij. Natančnejša navodila določi komisija za preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij za vsak primer posebej, v skladu s katalogom.

Preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij opravljajo komisije za preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: komisije), razen v primerih iz drugega in tretjega odstavka 3. člena tega zakona. Minister, pristojen za delo, na podlagi javnega razpisa Državnega izpitnega centra, za vojaške poklice pa na predlog ministra, pristojnega za obrambo, določi listo članov komisij za vsak katalog posebej. Člani so imenovani na listo za štiri leta. Izmed teh članov Državni izpitni center imenuje komisije za vsako posamezno preverjanje in potrjevanje. Predsednik in člani komisij morajo imeti licenco Državnega izpitnega centra, ki jo morajo obnoviti vsake štiri leta. Licenco si lahko pridobi, kdor ima s katalogom določeno kvalifikacijo, vsaj zadnjih pet let delovne izkušenje v stroki ter opravljen program usposabljanja, ki ga na predlog pristojnega strokovnega sveta določi minister. Dokazilo o usposobljenosti lahko kandidati za člane komisij pridobijo tudi z neposrednim preverjanjem na podlagi kataloga znanj in spretnosti, ki ga določi minister. Če Državni izpitni center pri spremljanju dela komisij ugotovi, da predsednik oziroma član komisije ni strokovno usposobljen za delo v komisiji, oziroma da krši predpise s področja priznavanja poklicnih kvalifikacij, mu odvzame licenco. Kot član komisije ali predsednik komisije ne sme sodelovati oseba, ki je: – v času preverjanja delodajalec kandidatu, – v času preverjanja solastnik podjetja, obratovalnice, prodajalne, lokala ali sodelavec kandidatu, – v sorodu s kandidatom v ravni ali stranski vrsti do 3. kolena ali njegov zakonec oziroma zunaj zakonski partner. V komisiji ne sme biti več kot en član, ki je izvajal program usposabljanja in izpopolnjevanja oziroma pripravljal kandidata na preverjanje. Način in postopek stalnega strokovnega usposabljanja članov komisij podrobneje določi minister.

Administrativno-tehnična in strokovna dela za komisije opravljajo izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij. Zakonitost in strokovnost dela komisij spremlja Državni izpitni center.

Kandidat ima pravico do ugovora v treh dneh po prejemu odločbe komisije. Ugovor predloži komisiji za ugovore, ki jo imenuje minister. Komisija za ugovore mora v treh dneh ugotoviti utemeljenost ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, imenuje komisijo, ki določi novo oceno, če je to možno na podlagi dokumentacije, oziroma ponovno preveri strokovna znanja in spretnosti v skladu s katalogom. Komisijo imenuje v skladu z 19. členom tega zakona. V komisijo ne sme imenovati članov, ki so sodelovali pri izdaji odločbe, zoper katero je vložen ugovor.

Imetnik, ki izgubi certifikat ali se njegov certifikat uniči ali odtuji, mora nemudoma poslati zahtevek za objavo preklica veljavnosti certifikata v Uradni list Republike Slovenije. Če imetnik takega certifikata ne objavi preklica veljavnosti, ima pravico to storiti izdajatelj certifikata, če ima dokazila, vendar mora o tem obvestiti imetnika oziroma upravičenca do te listine.

Izvajalec postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij mora imetniku izdati nadomestni certifikat, če ta dokaže, da je zaradi izgube, uničenja ali odtujitve v Uradnem listu Republike Slovenije preklicana veljavnost izvirnika. Izvajalec postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij izda nadomestni certifikat na posebnem obrazcu v obliki izpisa iz evidence; ta mora poleg predpisanih podatkov vsebovati še klavzulo, da je ta certifikat nadomesten in enakovreden izvirniku, podatke o izpisu in izvirniku certifikata (številka in datum izdaje) ter oznako evidence, iz katere so podatki povzeti. Izdajatelj nadomestnega certifikata navede ime izvajalca postopka za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij oziroma pravnega naslednika, ki ima ustrezno evidenco, ne glede na to, kdo je bil, oziroma kako se je imenoval izdajatelj izvirnika certifikata. Izpisek podpiše pooblaščena oseba izdajatelja in potrdi pristnost listine s pečatom izdajatelja. V evidenci o izdanih certifikatih se vpišejo podatki o izdanem nadomestnem certifikatu na podlagi predloženega dokazila o preklicu izvirnika v Uradnem listu Republike Slovenije.

Certifikat, ki je poškodovan, imetnik vrne izvajalcu postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij v uničenje. Izvajalec postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij uniči certifikat tako, da ga prečrta oziroma preluknja in na sprednji strani označi, da je uničen, ter navede številko in datum izdaje akta, s katerim je certifikat uničen, in ime organa, ki ga je uničil. Če je mogoče, izvajalec postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij na enak način uniči vse overjene izvode tega certifikata. Podatke o uničenju vnese v evidenco izdanih certifikatov.

Sestavo komisij, način in postopek za pridobitev in izgubo licence ter način in postopek preverjanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij podrobneje določi minister.

Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij in člani komisij enkrat letno poročajo Državnemu izpitnemu centru, ta pa ministru. Poročilo vsebuje podatke o problematiki svetovanja in izvajanja postopkov ugotavljanja doseganja standardov strokovnih znanj in spretnosti ter predloge za dopolnjevanje katalogov.

Nadzor nad zakonitostjo dela izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij ter zakonitostjo in strokovnostjo dela komisij opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat). Inšpekcijsko nadzorstvo iz prejšnjega odstavka neposredno opravljajo inšpektorji za delo (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).

Inšpektorat nadzira: – izpolnjevanje pogojev, določenih za izvajalce postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, – zakonitost postopkov ugotavljanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij, – sestavo komisij in – usposobljenost članov komisij.

Nadzor se opravi kot redni ali izredni nadzor in ponovni nadzor. Redni nadzor se opravi v skladu z letnim delovnim načrtom inšpektorata, ki mora zagotoviti, da se opravi nadzor pri posameznem izvajalcu postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij vsaj enkrat letno. Izredni nadzor se opravi na zahtevo posameznika, ki mora biti o rezultatih nadzora obveščen, če tako zahteva. Inšpektor mora opraviti izredni nadzor tudi v primeru anonimne prijave. Ponovni nadzor se izvede po preteku roka, določenega za odpravo kršitev ter izvršitev naloženih ukrepov in nalog. Redni nadzor se napove, izredni in ponovni nadzor pa se lahko opravi tudi nenapovedano. Inšpektor se ob prihodu najavi odgovorni osebi.

Inšpektor v primeru, ko ugotovi kršitve, z odločbo: – določi ukrepe in rok za odpravo kršitev, – zahteva zamenjavo komisije oziroma posameznega člana ali predsednika, – odredi začasen ali trajen odvzem dovoljenja za izvajanje postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, – odredi začasen ali trajen odvzem licence predsedniku oziroma članu komisije. Odločbo vroči stranki, v primerih iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka pa tudi Državnemu izpitnemu centru, ki je po dokončnosti odločbe dolžan izvršiti v odločbi predlagane ukrepe.

Če inšpektor ob ponovnem nadzoru ugotovi, da odgovorna oseba ni izvršila odločbe, lahko za izvršitev odločbe določi nov rok, če so podani upravičeni razlogi, da odločba v določenem roku ni bila izvršena. Če v novem roku kršitve niso bile odpravljene oziroma če glede na okoliščine ni mogoče pričakovati odprave ugotovljenih kršitev, inšpektor izreče ustrezen ukrep iz druge do četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena.

O opravljenem inšpekcijskem nadzoru se sestavi zapisnik. Zapisnik mora obsegati natančno in kratko potek in vsebino ob inšpekcijskem nadzorstvu opravljenih dejanj in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na predmet postopka. V zapisniku se navedejo listine, ki so bile v kakršenkoli namen uporabljene ob opravljanju nadzorstva. Zapisnik se vroči stranki, pa tudi Državnemu izpitnemu centru, če se ugotovljene kršitve nanašajo na delo komisije.

Zoper odločbo, ki jo izda inšpektor, je možna pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve na ministrstvo.

Na področju poklicnih kvalifikacij se za potrebe spremljanja stanja na tem področju, za ugotavljanje, urejanje in uveljavljanje pravic in obveznosti posameznikov in za odločanje o njihovih pravicah in obveznostih po tem zakonu ter za druge zakonite namene vodijo naslednje evidence: – evidenca poklicnih standardov, – evidenca katalogov, – evidenca izdanih certifikatov, – evidenca imetnikov licenc in – register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij.

Evidenca poklicnih standardov vsebuje: – ime in kodo poklicnega standarda, – ime poklicne kvalifikacije, – datum sprejema, – datum objave. Evidenco iz prejšnjega odstavka vodi CPI. Evidenca katalogov vsebuje: – ime kataloga, – poklicno kvalifikacijo, – datum sprejema, – datum objave. Evidenco iz prejšnjega odstavka vodi CPI. Evidenca izdanih certifikatov, vsebuje: – osebne podatke (ime, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, prebivališče), – številko in datum izdaje certifikata, – poklicno kvalifikacijo, ki si jo je kandidat pridobil. Evidenco iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij. Če izvajalec postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij preneha s to dejavnostjo, mora v 30 dneh po prenehanju izročiti evidenco Državnemu izpitnemu centru. Evidenca imetnikov licenc vsebuje: – osebne podatke (ime, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, prebivališče), – številko in datum izdaje licence, – odvzem licence, – številko in datum obnovitve licence. Evidenco iz prejšnjega odstavka vodi Državni izpitni center. Register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij vsebuje: – ime oziroma firmo, – sedež, – registrirano dejavnost, – številka in datum izdaje odločbe o ugotovljenih pogojih za začetek opravljanja dejavnosti, – odgovorno osebo, – datum vpisa oziroma izbrisa iz registra. Register iz prejšnjega odstavka vodi Državni izpitni center.

Za zbiranje in uporabo osebnih podatkov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Evidence iz 31. člena tega zakona se hranijo trajno.

Kandidati so ob vložitvi vloge za pridobitev poklicne kvalifikacije dolžni poravnati stroške postopka za pridobitev certifikata. Stroški se kandidatu zaračunajo v višini, ki jo na predlog partnerjev v skladu z metodologijo oblikovanja cene za pridobitev certifikata določi minister. Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah – ZNPK (Uradni list RS, št. 81/00) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

Certifikati, ki so bili izdani pred uveljavitvijo tega zakona, v skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91-I, 12/92, 12/93, 71/93, 38/94, 80/97 in 69/98) imajo javno veljavnost tudi po tem zakonu.

Do sprejema predpisov, določenih s tem zakonom, se uporablja pravilnik o postopku za pridobitev poklicnih kvalifikacij (Uradni list RS, št. 48/99). Minister oziroma Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sprejmeta predpise, določene s tem zakonom, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Predpise, izdane na podlagi zakonov, ki urejajo področje izobraževanja in so v nasprotju s tem zakonom, uskladi pristojni minister najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembi Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah – ZNPK-A (Uradni list RS, št. 55/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah – ZNPK-B (Uradni list RS, št. 118/06) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

Podzakonski predpisi, določeni s tem zakonom, se sprejmejo najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi. Podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo) se uskladijo z določbami tega zakona najkasneje v roku enega leta, do izteka tega roka pa se ti predpisi uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Katalogi, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, se morajo kreditno ovrednotiti najkasneje v dveh letih po njegovi uveljavitvi.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.