Zakon o evidenci volilne pravice (uradno prečiščeno besedilo) (ZEVP-1-UPB1)

Ta zakon ureja vodenje evidence volilne pravice, sestavljanje volilnih imenikov in izdajo volilne karte.

Evidenca volilne pravice državljank in državljanov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državljani RS) ter državljanov in državljank držav članic Evropske unije, ki niso državljani Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državljani EU) je stalna. Stalna evidenca volilne pravice je sestavljena iz evidence volilne pravice državljanov RS s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, evidence volilne pravice državljanov EU s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, evidence volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, in evidence volilne pravice za volitve v Evropski parlament. Volilna pravica državljank in državljanov RS, pripadnic in pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: državljani RS, pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti) ter državljank in državljanov RS, pripadnic in pripadnikov romske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: državljani RS, pripadniki romske skupnosti) se evidentira z volilnim imenikom.

Stalna evidenca volilne pravice se vodi v registru stalnega prebivalstva v upravni enoti ter v centralnem registru prebivalstva Republike Slovenije. Za vodenje stalne evidence volilne pravice je pristojna upravna enota (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

V stalno evidenco volilne pravice se vpiše vsakega državljana RS ali državljana EU, če zakon določa, da ima volilno pravico.

Za vsake volitve oziroma glasovanje se na podlagi evidence volilne pravice sestavijo volilni imeniki. Državljani RS in državljani EU uresničujejo volilno pravico na volišču, za katero so vpisani v volilni imenik, razen če zakon ne določa drugače. V primeru, da državljan RS ali državljan EU ni vpisan v volilni imenik, lahko uresničuje volilno pravico na podlagi potrdila iz stalne evidence volilne pravice. Potrdilo iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ, na območju katerega je državljan RS ali državljan EU vpisan v stalno evidenco volilne pravice.

Vsa dejanja in akti državnih organov ter vse vloge in dokazila v zvezi z vpisom v stalno evidenco volilne pravice in v zvezi z vpisom v volilne imenike so oproščeni takse.

Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za druge osebe, če zakon določa, da imajo volilno pravico.

Volilna pravica državljana RS in državljana EU s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se evidentira po uradni dolžnosti v registru stalnega prebivalstva, v katerem je vpisan po svojem stalnem prebivališču, razen če ta zakon ne določa drugače.

Državljan RS ali državljan EU, ki spremeni stalno prebivališče v Republiki Sloveniji do dneva potrditve volilnega imenika, uresničuje volilno pravico v kraju svojega novega stalnega prebivališča z dnem, ko je njegova volilna pravica vpisana v register stalnega prebivalstva, ki se vodi za kraj njegovega novega stalnega prebivališča. Državljana RS, ki se za stalno odseli z območja Republike Slovenije, se izbriše iz evidence volilne pravice državljanov RS in državljanov EU s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in vpiše v evidenco volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališče v Republiki Sloveniji, državljana EU, ki se za stalno odseli z območja Republike Slovenije, pa se izbriše iz evidence volilne pravice državljanov RS in državljanov EU s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

Državljan RS, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in še ni vpisan v evidenco volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se vpiše v evidenco na podlagi zahteve. Državljan RS iz prejšnjega odstavka lahko vloži zahtevo kadarkoli. Zahteva se vloži pri pristojnem organu, na območju katerega je državljan ali eden od njegovih staršev imel zadnje stalno prebivališče, če tega ni mogoče ugotoviti, pa pri pristojnem organu, na območju katerega želi uresničevati volilno pravico, ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini. Zahteva vsebuje naslednje osebne podatke državljana RS: ime in priimek, spol, datum rojstva, podatke o zadnjem stalnem prebivališču državljana ali enega od staršev v Republiki Sloveniji, če tega ni mogoče ugotoviti, pa izjavo državljana, v kateri volilni enoti in volilnem okraju bo uresničeval volilno pravico ter poštno številko in naslov stalnega prebivališča v tujini; zahtevi se predloži tudi dokaz o državljanstvu. Če državljan RS ne predloži dokazila iz prejšnjega odstavka, pristojni organ zahteve za vpis v evidenco volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ne sme zavreči, temveč po uradni dolžnosti vpogleda v uradno evidenco. Kot dokaz o državljanstvu se šteje navedba serijske številke potnega lista, izdanega po zakonu o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, potrdilo o državljanstvu, odločba o pridobitvi ali ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije, izpisek iz rojstne matične knjige ali druga listina pristojnega organa, iz katere je razvidno državljanstvo Republike Slovenije. Če pristojni organ ugotovi, da vlagatelj nima volilne pravice, zahtevo za vpis v evidenco volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, z odločbo zavrne. Pristojni organ mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh, če je to potrebno zaradi uresničevanja volilne pravice, pa takoj, ko je to mogoče. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pristojni organ v primeru, da državljanstvo vlagatelja ni ugotovljeno, postopek vpisa v volilni imenik državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, prekine in počaka na dokončno odločitev o predhodnem vprašanju ugotavljanja državljanstva vlagatelja. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pristojni organ v evidenco volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, vpiše državljana RS, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, po uradni dolžnosti, če razpolaga s podatki iz tretjega odstavka tega člena. Podatke iz tretjega odstavka tega člena pristojni organ pridobi iz uradnih evidenc, ki jih vodi, pri pristojnem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini in tudi od državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

Državljan RS iz prvega odstavka prejšnjega člena sporoči pristojnemu organu ali diplomatsko-konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v tujini spremembo osebnega imena ali naslova stalnega prebivališča v tujini. Diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije v tujini imajo za namene ugotavljanja volilne pravice državljanov RS pravico pridobivanja podatkov iz evidence iz 10. člena tega zakona za svoje območje.

Za vpis državljana RS v evidenco volilne pravice za volitve v Evropski parlament se uporabljajo določbe od 8. do vključno 11. člena tega zakona, če zakon ne določa drugače. Če državljan RS pristojni organ obvesti, da bo volilno pravico za volitve v Evropski parlament uresničeval v drugi državi članici Evropske unije, oziroma če pristojni organ ugotovi, da je državljan RS vpisan v evidenco volilne pravice oziroma volilni imenik za volitve v Evropski parlament v drugi državi članici Evropske unije, državljana RS izbriše iz evidence za volitve v Evropski parlament. O izbrisu mora pristojni organ državljana RS obvestiti.

Državljan EU s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se vpiše v evidenco volilne pravice za volitve v Evropski parlament na podlagi zahteve. Državljan EU lahko vloži zahtevo kadarkoli. Zahteva se vloži pri pristojnem organu, na območju katerega ima državljan EU stalno prebivališče. Zahteva vsebuje naslednje osebne podatke državljana EU: ime in priimek, spol, datum rojstva, podatke o stalnem prebivališču, podatke o državi in kraju oziroma volilni enoti, kjer je bil nazadnje vpisan v volilni imenik ter izjavo državljana EU, da bo volilno pravico za volitve v Evropski parlament uresničeval v Republiki Sloveniji. Zahtevi morajo biti priloženi tudi dokaz o državljanstvu, overjena fotokopija javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, in izjava, da mu volilna pravica ni bila odvzeta. Kot dokaz o državljanstvu države članice Evropske unije se šteje potrdilo o državljanstvu države članice Evropske unije, izpisek iz rojstne matične knjige, overjena fotokopija javne listine, opremljena s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, če v državi, katere državljan je, velja kot potrdilo o državljanstvu. Pristojni organ mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve. Pristojni organ mora pred odločitvijo o vpisu državljana EU v evidenco volilne pravice za volitve v Evropski parlament preveriti, ali mu v državi, katere državljan je, volilna pravica ni bila odvzeta. Če pristojni organ ugotovi, da je zahteva za vpis v evidenco volilne pravice za volitve v Evropski parlament utemeljena in da državljanu EU volilna pravica ni bila odvzeta, državljana EU vpiše v evidenco, v nasprotnem primeru pa zahtevo z odločbo zavrne. O vpisu oziroma zavrnitvi vpisa mora pristojni organ obvestiti državljana EU, državo, katere državljan je, in državo, v kateri je bil nazadnje vpisan v volilni imenik.

Pristojni organ na zahtevo državljana EU ali na podlagi obvestila države članice Evropske unije o vpisu državljana EU v volilni imenik države članice EU, državljana EU izbriše iz evidence volilne pravice za volitve v Evropski parlament. O izbrisu mora pristojni organ obvestiti državljana EU in državo, katere državljan je.

Volilni imeniki so: 1. splošni volilni imenik, 2. volilni imenik državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, 3. volilni imenik za volitve v Evropski parlament, 4. volilni imenik državljanov RS, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti in 5. volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti. Volilne imenike iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena sestavi pristojni organ, volilne imenike iz 2. točke ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, volilni imenik iz 4. točke komisija ustrezne samoupravne narodne skupnosti, volilni imenik iz 5. točke pa posebna komisija. Volilne imenike iz prejšnjega odstavka, razen volilnega imenika iz 2. točke, potrdi pristojni organ. Volilni imenik iz 2. točke prejšnjega odstavka potrdi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice.

Pri ponovnem glasovanju za predsednika republike in župane ter za ponovne in naknadne volitve se uporabijo dvojniki volilnih imenikov, ki so bili sestavljeni za prvo glasovanje, ki se v dodatku ustrezno dopolnijo.

Volilni imenik je javna listina.

Najpozneje deset dni po razpisu volitev sporoči pristojna volilna komisija pristojnemu organu, katera volišča bodo na območju, za katero vodi register stalnega prebivalstva, ter območja teh volišč.

Najpozneje 20 dni po razpisu volitev sestavi pristojni organ splošne volilne imenike za vsa volišča na svojem območju. Splošni volilni imenik ima naslednje stolpce: zaporedno številko, priimek in ime, spol, datum rojstva, stalno prebivališče, podatek o državljanstvu in opombe.

V splošni volilni imenik za posamezno volišče se vpišejo vsi državljani RS, ki imajo v času sestavljanja splošnega volilnega imenika stalno prebivališče na območju volišča in bodo na dan glasovanja imeli volilno pravico.

Pristojni organ najpozneje 20 dni po razpisu volitev na krajevno običajen način razgrne splošne volilne imenike za vsa volišča na svojem območju. O tem obvesti državljane RS z razglasom, v katerem jih hkrati pouči, da jih lahko pregledajo in zahtevajo popravek. Pristojni organ po sestavi splošnih volilnih imenikov tudi sam pregleda, če so splošni volilni imeniki popolni, in jih v skladu s svojimi ugotovitvami po uradni dolžnosti popravi.

Vsak državljan RS ima pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek. Državljan RS lahko zahteva popravek, če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati; če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča; če je vpisana oseba, ki je umrla; če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan RS ustno ali pisno pri pristojnem organu najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja. O ustni zahtevi za popravek se napravi uradni zaznamek.

Če pristojni organ spozna, da je zahteva za popravek splošnega volilnega imenika utemeljena, popravi splošni volilni imenik, v nasprotnem primeru pa zahtevo zavrne; odločbo o zavrnitvi izda najpozneje v 24 urah po prejemu zahteve. Zoper odločbo o zavrnitvi zahteve za popravek splošnega volilnega imenika ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor. Tožba se lahko vloži na pristojno sodišče najpozneje v 24 urah po vročitvi odločbe. Sodišče mora o tožbi odločiti v 48 urah po prejemu. Zoper sodbo pristojnega sodišča je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče. Pritožba se lahko vloži na Vrhovno sodišče najpozneje v 24 urah po vročitvi sodbe. Vrhovno sodišče mora o pritožbi odločiti najpozneje v 48 urah po prejemu.

Popravki v splošnem volilnem imeniku se opravijo najpozneje šest dni pred dnem glasovanja. V istem roku se lahko v splošni volilni imenik vpišejo ali iz njega izbrišejo državljani RS, ki so po razpisu volitev spremenili svoje stalno prebivališče ali glede katerih so bile v tem času opravljene spremembe v zvezi z volilno pravico.

Ko so splošni volilni imeniki popravljeni, jih pristojni organ potrdi s pečatom in podpisom uradne osebe, ter jih najpozneje šest dni pred dnem glasovanja pošlje pristojni volilni komisiji.

Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za državljane EU s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji za lokalne volitve.

Volilni imenik državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ima naslednje stolpce: zaporedno številko, priimek in ime, spol, datum rojstva, zadnje stalno prebivališče državljana RS ali enega od njegovih staršev v Republiki Sloveniji, stalno prebivališče v tujini in opombe. V volilni imenik iz prejšnjega odstavka se vpišejo vsi državljani RS, ki so vpisani v evidenci volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Volilni imenik se izdela po volilnih enotah, okrajih oziroma voliščih, kjer so državljani RS vpisani v evidenco volilne pravice, in sicer po državah, v katerih imajo državljani RS stalno prebivališče.

Najpozneje deset dni po razpisu volitev posreduje ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice podatke o državljanih RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in so vpisani v stalno evidenco volilne pravice, ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, ki državljane RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, obvesti o razpisu volitev, datumu glasovanja in o možnih načinih uresničevanja volilne pravice oziroma glasovanja.

V volilni imenik iz 27. člena tega zakona se vpiše tudi državljana RS, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in še ni vpisan v volilni imenik, če je zahtevek iz 10. člena tega zakona podal pristojnemu organu najkasneje 30 dni pred dnem glasovanja in je bil najpozneje 20 dni pred dnem glasovanja vpisan v evidenco volilne pravice.

Ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice najpozneje 10 dni po razpisu volitev izdela volilne imenike iz 27. člena tega zakona in jih pošlje ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve; to pa jih za razgrnitev pošlje diplomatsko-konzularnim predstavništvom Republike Slovenije v tujini. Kopije volilnih imenikov se razgrnejo na ministrstvu, pristojnem za evidenco volilne pravice. Za razgrnitev volilnih imenikov in kopij volilnih imenikov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 21. člena in določbe 22. do vključno 24. člena tega zakona. V primeru, da državljan RS zahteva popravek volilnega imenika državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, se zahtevek pošlje ministrstvu, pristojnemu za evidenco volilne pravice.

Ko so volilni imeniki državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, popravljeni, jih ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice potrdi s pečatom in podpisom uradne osebe, ter jih najpozneje deset dni pred dnem glasovanja pošlje ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve. Ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice pošlje kopijo dela volilnega imenika za območje posameznega volišča tudi pristojni volilni komisiji. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, posreduje volilne imenike na vsa diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije v tujini, na katerih bo potekalo glasovanje.

Volilni imenik za volitve v Evropski parlament ima naslednje stolpce: zaporedno številko, priimek in ime, spol, datum rojstva, stalno prebivališče, podatek o državljanstvu in opombe.

V volilni imenik za volitve v Evropski parlament se vpišejo vsi državljani RS in državljani EU, ki bodo imeli na dan glasovanja volilno pravico za volitve v Evropski parlament in so vpisani v evidenci volilne pravice za volitve v Evropski parlament. V volilni imenik za volitve v Evropski parlament se vpiše tudi državljana EU, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in še ni vpisan v volilni imenik, če je državljan EU zahtevek iz 13. člena tega zakona podal najkasneje do dneva razpisa volitev v Evropski parlament in njegov zahtevek ni bil z odločbo zavrnjen. Za volilne imenike državljanov za volitve v Evropski parlament se smiselno uporabljajo določbe od 18. do vključno 31. člena tega zakona, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.

Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ima naslednje stolpce: zaporedno številko, priimek in ime, spol, datum rojstva, stalno prebivališče in opombe.

Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti na območju, kjer ti skupnosti živita, sestavi komisija ustrezne samoupravne narodne skupnosti. Za vsako volišče se sestavi poseben volilni imenik. V volilni imenik državljanov RS, pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, vpiše komisija samoupravne narodne skupnosti državljana RS, ki je pripadnik avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Pripadnost italijanski oziroma madžarski narodni skupnosti se ugotavlja na podlagi izjave državljana RS oziroma na podlagi vpisa v volilni imenik državljanov RS, pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti na preteklih volitvah. V primeru dvoma se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Če niso izpolnjeni pogoji za vpis, komisija o tem izda odločbo. Samoupravna narodna skupnost predpiše podrobnejša merila za izpolnjevanje pogoja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

Komisija iz prejšnjega člena ima predsednika in dva člana. Komisija za sestavo volilnega imenika mora biti ustanovljena ter njen predsednik in člana imenovani najpozneje pet dni po razpisu volitev.

Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, potrdijo predsednik in člana komisije za sestavo volilnega imenika s podpisom in pečatom ustrezne samoupravne narodne skupnosti. Komisija predloži volilni imenik najpozneje v 15 dneh po razpisu volitev pristojnemu organu v potrditev. Pristojni organ pred potrditvijo volilnega imenika preveri, če so državljani RS iz prvega odstavka tega člena vpisani v evidenco volilne pravice državljanov RS s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

Državljani RS, pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, ki nimajo stalnega prebivališča na območjih, kjer živita ti skupnosti, se vpišejo v volilni imenik državljanov RS, pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, na njihovo pisno zahtevo pri ustrezni samoupravni narodni skupnosti. Za vpis državljanov RS iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe četrtega in petega odstavka 35. člena tega zakona.

Za volilne imenike državljanov RS, pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, se smiselno uporabljajo določbe 19. do vključno 24. člena tega zakona.

Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti ima naslednje stolpce: zaporedno številko, priimek in ime, spol, datum rojstva, stalno prebivališče in opombe.

Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti, na območju, kjer ta skupnost živi, sestavi posebna komisija, ki jo na predlog društev oziroma zvez društev pripadnikov romske skupnosti imenuje občinski svet. Za vsako volišče se sestavi poseben volilni imenik. V volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti, vpiše komisija državljana RS, ki je pripadnik romske skupnosti. Pripadnost romski skupnosti se ugotavlja na podlagi izjave državljana RS oziroma na podlagi vpisa v volilni imenik državljanov RS pripadnikov romske skupnosti na preteklih volitvah. V primeru dvoma se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Če niso izpolnjeni pogoji za vpis, komisija o tem izda odločbo. Komisija lahko določi podrobnejša merila za izpolnjevanje pogoja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

Komisija iz prejšnjega člena ima predsednika in dva člana. Komisija za sestavo volilnega imenika mora biti ustanovljena ter njen predsednik in člana imenovani najpozneje pet dni po razpisu volitev.

Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti, potrdijo predsednik in člana komisije za sestavo volilnega imenika s podpisom in pečatom občine. Komisija predloži volilni imenik najpozneje v 15 dneh po razpisu volitev pristojnemu organu v potrditev. Pristojni organ pred potrditvijo volilnega imenika preveri, če so državljani RS iz prvega odstavka tega člena vpisani v evidenco volilne pravice državljanov RS s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

Za volilne imenike državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti se smiselno uporabljajo določbe 19. do vključno 24. člena tega zakona.

Državljanu RS, ki bo na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno prebiva in je sporočil Republiški volilni komisiji, da želi glasovati po pošti, izda pristojni organ volilno karto. Volilna karta vsebuje podatke iz volilnega imenika, podatke o volilni enoti, volilnem okraju in volišču, prostor za potrditev istovetnosti volivca ter naslov državljana v tujini, na katerega se mu pošlje volilno gradivo. Če državljan RS, ki začasno prebiva v tujini, sporoči Republiški volilni komisiji, da želi glasovati na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, se vpiše v posebni seznam, ki se sestavi za glasovanje za območje posameznega diplomatsko konzularnega predstavništva. Seznam vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka. Izdaja volilne karte iz prvega odstavka tega člena in način glasovanja iz prejšnjega odstavka se označi v ustreznem volilnem imeniku, v katerem je državljan vpisan. Zakon o evidenci volilne pravice – ZEVP-1 (Uradni list RS, št. 52/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Evidenca volilne pravice, državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se vzpostavi na podlagi vpisa državljanov RS v posebne volilne imenike za volitve predsednika republike leta 1997 in volitve v državni zbor leta 2000. Pristojni organ mora evidenco volilne pravice iz prejšnjega odstavka vzpostaviti v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona oziroma najkasneje do prvih prihodnjih volitev, na katerih bodo imeli državljani RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pravico glasovanja.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 46/92 in 72/00).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o dopolnitvah Zakona o evidenci volilne pravice – ZEVP-1-A (Uradni list RS, št. 118/06) vsebuje naslednji prehodno in končno določbo:

Pristojni organ vzpostavi evidenco volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, po uradni dolžnosti iz 1. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.