17. člen MSOKD

1. Izvirnik tega sporazuma v angleškem, arabskem, francoskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer je vsaka različica enako verodostojna, se hrani pri vladi Kneževine Monako, ki je depozitar. Depozitar pošlje overjene kopije sporazuma vsem državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje iz prvega odstavka 13. člena tega sporazuma ter sekretariatu sporazuma, potem ko se ta ustanovi. 2. Takoj ko začne sporazum veljati, depozitar pošlje overjeno kopijo sporazuma sekretariatu Združenih narodov za registracijo in objavo skladno s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov. 3. Depozitar obvesti vse države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so podpisale sporazum ali k njemu pristopile, ter sekretariat sporazuma o: a) vsakem podpisu; b) vsakem deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu; c) datumu začetka veljavnosti tega sporazuma in vsake dodatne priloge ter vsake spremembe sporazuma ali njegovih prilog; d) vsakem pridržku glede dodatne priloge ali spremembe priloge; e) vsakem uradnem obvestilu o umiku pridržka in f) vsakem uradnem obvestilu o odpovedi tega sporazuma. Depozitar pošlje vsem državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje, ki so podpisale ta sporazum ali k njemu pristopile, ter sekretariatu sporazuma besedilo vsakega pridržka, vsake dodatne priloge in vsake spremembe sporazuma ali njegovih prilog. Da bi to potrdili, so podpisani pooblaščenci, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum. Sestavljeno v Monaku štiriindvajsetega novembra 1996. PHOCOENIDAE Phocoena phocoena – pristaniška rjava pliskavka, rjavi ribjek, svinjek DELPHINIDAE Tursiops truncatus – velika pliskavka Delphinus delphis – navadni delfin PHOCOENIDAE Phocoena phocoena – pristaniška rjava pliskavka, rjavi ribjek, svinjek DELPHINIDAE Steno bredanensis – brazdastozobi delfin Grampus griseus – okrogloglavi delfin Tursiops truncatus – velika pliskavka Stenella coeruleoalba – navadni progasti delfin Delphinus delphis – navadni delfin Pseudorca crassidens – mala orka, mala sabljarica Orcinus orca – orka, sabljarka, kit ubijalec Globicephala melas – dolgoplavuta mrka pliskavka, obloglavka ZIPHIIDAE Mesoplodon densirostris – blainvillov dvozob Ziphius cavirostris – cuvierjev kljunati kit PHYSETERIDAE Physeter macrocephalus – glavač, kašelot KOGIIDAE Kogia simus – pritlikavi glavač BALAENIDAE Eubalaena glacialis – biskajski kit, ledni kit BALAENOPTERIDAE Balaenoptera acutorostrata – ščukasti kit, mali kit, ščukar Balaenoptera borealis – borealni kit, zajval Balaenoptera physalus – hrbtopluti kit Megaptera novaeangliae – kit grbavec Ta sporazum se uporablja tudi za vse druge kite in delfine, ki niso navedeni v tej prilogi, vendar lahko naključno ali občasno zaidejo na območje sporazuma. Pogodbenice v največji možni meri glede na svoje gospodarske, tehnične in znanstvene zmogljivosti izvajajo naslednje ukrepe za ohranitev kitov in delfinov, pri čemer dajo prednost ohranitvi tistih vrst ali populacij, za katere je znanstveni odbor določil, da so v najmanj ugodnem stanju ohranjenosti, in raziskovanju območij ali vrst, o katerih nimamo dovolj podatkov. 1. Sprejemanje in uveljavljanje državne zakonodaje Pogodbenice tega sporazuma sprejmejo potrebne zakonske, podzakonske ali upravne ukrepe za celovito varstvo kitov in delfinov v vodah, ki so v njihovi suverenosti in/ali jurisdikciji, ter zunaj teh voda v zvezi s katerim koli plovilom, ki plove pod njihovo zastavo ali je registrirano na njihovem ozemlju ter opravlja dejavnosti, ki lahko vplivajo na ohranitev kitov in delfinov. V ta namen pogodbenice: a) razvijejo in izvedejo ukrepe, s katerimi v največji možni meri zmanjšajo škodljive učinke ribolova na stanje ohranjenosti kitov in delfinov. Še zlasti nobenemu plovilu ni dovoljeno imeti na krovu ali uporabiti za ribolov eno ali več visečih mrež, če dolžina posamezne mreže ali vseh skupaj presega 2,5 kilometra; b) uvedejo ali spremenijo predpise, da bi preprečile, da se ribolovna sredstva zavržejo ali puščajo na morju, in zahtevale takojšnjo izpustitev kitov in delfinov, ki se naključno ujamejo v ribolovna sredstva, v razmerah, ki zagotavljajo njihovo preživetje; c) zahtevajo, da se opravi presoja vplivov, da bi zagotovile podlago za dovolitev ali prepoved nadaljevanja ali prihodnjega razvoja dejavnosti, ki lahko vplivajo na kite in delfine ali njihove habitate na območju sporazuma, vključno z ribištvom, raziskovanjem in izkoriščanjem pred obalo, navtičnimi športi, turizmom in opazovanjem kitov in delfinov, ter za ustvarjanje razmer, v katerih se lahko izvajajo take dejavnosti; d) s predpisi uredijo izpust onesnaževal na morju, ki naj bi imela škodljive učinke na kite in delfine, in v drugih ustreznih pravnih dokumentih sprejmejo strožje standarde za taka onesnaževala; e) si prizadevajo okrepiti ali vzpostaviti državne institucije, da bi spodbudile izvajanje tega sporazuma. 2. Ocenjevanje in obvladovanje medsebojnih vplivov človeka ter kitov in delfinov Pogodbenice v sodelovanju z ustreznimi mednarodnimi organizacijami zbirajo in analizirajo podatke o neposrednih in posrednih medsebojnih vplivih človeka in kitov in delfinov med drugim v zvezi z ribištvom, industrijskimi in turističnimi dejavnostmi, onesnaževanjem s kopnega in na morju. Po potrebi pogodbenice sprejmejo ustrezne sanacijske ukrepe in razvijejo smernice in/ali kodekse ravnanja, s katerimi urejajo in obvladujejo take dejavnosti. 3. Varstvo habitatov Pogodbenice si prizadevajo ustanoviti in upravljati posebej zavarovana območja za kite in delfine, ki so območja habitatov kitov in delfinov in/ali so pomemben vir njihove hrane. Taka posebej zavarovana območja naj se ustanovijo s Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, 1976, in njenimi ustreznimi protokoli ali drugimi primernimi dokumenti. 4. Raziskave in spremljanje stanja Pogodbenice usklajeno in skupaj raziskujejo kite in delfine ter omogočajo lažji razvoj novih načinov za spodbujanje ohranitve kitov in delfinov. Pogodbenice še zlasti: a) spremljajo stanje in trende vrst, vključenih v ta sporazum, predvsem na manj znanih območjih, ali vrst, za katere je na voljo malo podatkov, da bi omogočile lažjo pripravo ohranitvenih ukrepov; b) sodelujejo pri določanju selitvenih poti in območij, kjer se razmnožujejo in hranijo vrste, vključene v ta sporazum, da bi opredelile območja, na katerih je treba posledično s predpisi urediti dejavnosti ljudi; c) ovrednotijo prehranske potrebe vrst, vključenih v ta sporazum, in ustrezno prilagodijo ribiške predpise in tehnike; d) razvijejo sistematične raziskovalne programe za poginule, nasedle, ranjene ali bolne živali, da bi opredelile glavne vplive dejavnosti ljudi na kite in delfine ter sedanje in morebitno ogrožanje; e) omogočijo lažje razvijanje pasivnih zvočnih tehnik za spremljanje kitov in delfinov. 5. Institucionalna krepitev, zbiranje in razširjanje informacij, usposabljanje in izobraževanje Pogodbenice ob upoštevanju različnih potreb in razvojnih stopenj držav na območju razširjenosti dajo prednost institucionalni krepitvi, da bi razvile potrebno strokovno znanje za izvajanje sporazuma. Pogodbenice sodelujejo pri razvijanju skupnih orodij za zbiranje in razširjanje informacij o kitih in delfinih in organiziranju tečajev usposabljanja in izobraževalnih programov. Te dejavnosti se opravijo skupaj na podregijski ravni in ravni sporazuma ob podpori sekretariata sporazuma, enot za usklajevanje in znanstvenega odbora ter izvedejo v sodelovanju z ustreznimi mednarodnimi institucijami ali organizacijami. Rezultati so na voljo vsem pogodbenicam. Pogodbenice še zlasti sodelujejo, da bi se: a) razvili sistemi zbiranja podatkov o opazovanjih, naključnih ulovih, nasedlih živalih, epizootijah in drugih pojavih, povezanih s kiti in delfini; b) pripravili seznami državnih organov, raziskovalnih in reševalnih centrov, znanstvenikov in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s kiti in delfini; c) pripravili register obstoječih zavarovanih ali upravljanih območij, ki bi lahko bila koristna za ohranjanje kitov in delfinov, in morebitnih pomembnih morskih območij za ohranjanje kitov in delfinov; d) pripravil register državne zakonodaje in mednarodnih predpisov o kitih in delfinih; e) vzpostavila, če je to primerno, podregijska ali regijska banka podatkov za shranjevanje informacij, zbranih po zgornjih točkah od a do d; f) pripravil podregijski ali regijski informativni bilten o dejavnostih za ohranjanje kitov in delfinov ali da bi prispevale k obstoječi publikaciji, ki ima isti namen; g) pripravili vodniki za obveščanje, ozaveščanje in prepoznavanje, ki se razdelijo uporabnikom morja; h) na podlagi regijskega znanja pripravila sinteza veterinarskih priporočil za reševanje kitov in delfinov; i) razvili in izvedli programi za usposabljanje o načinih ohranitve, predvsem o načinih opazovanja, spuščanja, prevoza in prve pomoči, ter ukrepanje v izrednih razmerah. 6. Ukrepanje v izrednih razmerah Pogodbenice v medsebojnem sodelovanju, in če je to mogoče in potrebno, razvijejo in izvedejo izredne ukrepe za kite in delfine, vključene v ta sporazum, v izjemno neugodnih ali nevarnih razmerah. Pogodbenice še zlasti: a) v sodelovanju s pristojnimi telesi pripravijo načrte ukrepanja v izrednih razmerah, ki se izvedejo ob ogroženosti kitov in delfinov na območju sporazuma, kot so velika onesnaževanja, nasedle živali ali epizootija; b) ovrednotijo zmogljivosti, ki so potrebne za operacije reševanja ranjenih ali bolnih kitov in delfinov; c) pripravijo kodeks ravnanja, ki ureja nalogo centrov ali laboratorijev, vključenih v to delo. Pogodbenica lahko v izrednih razmerah, ki zahtevajo sprejetje takojšnjih ukrepov za izognitev poslabšanju stanja ohranjenosti ene ali več populacij kitov in delfinov, zahteva, da ustrezna enota za usklajevanje svetuje drugim pogodbenicam, naj se vzpostavi mehanizem za hitro zavarovanje populacije, za katero je bilo ugotovljeno, da je še posebej v veliki nevarnosti.