48. člen

(1)Višina bančne garancije oziroma garantnega pisma mora zagotoviti izpolnitev oziroma plačilo zavarovane davčne obveznosti v celoti.

(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni organ dovoli, da je višina bančne garancije oziroma garantnega pisma nižja od višine davčne obveznosti, pri čemer za določitev višine bančne garancije oziroma garantnega pisma upošteva naslednje kriterije:

1.dosedanje poslovanje zavezanca za davek;

2.zanesljivost in finančno stabilnost zavezanca za davek;

3.način vodenja predpisanih evidenc zavezanca za davek;

4.uradne evidence oziroma podatke o zavezancu za davek glede kršitev predpisov o obdavčenju.

(3)Davčni organ odloča o višini bančne garancije oziroma garantnega pisma v skladu z drugim odstavkom tega člena, če zakon o obdavčenju ne določa drugače.

(4)Ne glede na kriterije iz drugega odstavka tega člena višina bančne garancije oziroma garantnega pisma ne more biti nižja od 50 odstotkov ugotovljene davčne obveznosti ali davčne obveznosti, ki bi lahko nastala. Davčni organ ne upošteva navedene omejitve v primerih, ko zakon o obdavčenju določa drugače.