Uredba o državnem lokacijskem načrtu za prenosni plinovod (R25 D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za prenosni plinovod (R25 D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2)Državni lokacijski načrt je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d. o. o., pod številko naloge 45/2004 oktobra 2006.

(1)Ta uredba določa ureditveno območje, funkcionalne, tehnične in oblikovne rešitve prostorske ureditve, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, etapnost izvedbe, odstopanja, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v kartografskem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v občinah Braslovče, Šmartno ob Paki in Šoštanj.

(1)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti plinovoda, parcele oziroma dele parcel, na katerih je predvidena omejena raba, in parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje delovišč).

(2)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, na katerem so načrtovani trajni objekti, obsega parcele oziroma dele parcel z naslednjimi parcelnimi številkami, navedenimi po katastrskih občinah: a)     območje oddajno-čistilne postaje Zakl:

-  k.o. Trnava: 672/4, 672/3, 672/2, 674; b)     območje odcepa Braslovče (merilno-reducirna postaja (v nadaljnjem besedilu: MRP) Braslovče) z dostopno potjo:

-  k.o. Braslovče: 198/1, 198/2, 174/4; c)     območje zaporne postaje (blok ventil BS1):

-  k.o. Letuš: 483; d)     območje odcepa Šmartno ob Paki (MRP Šmartno ob Paki) z dostopno potjo:

-  k.o. Šmartno ob Paki: 81/10; e)     območje odcepa Gorenje notranja oprema (oddajno-čistilna postaja (v nadaljnjem besedilu: OČP) Gorenje notranja oprema) z dostopno potjo:

-  k.o. Paška vas: 58, 62, 59; f)      območje merilno-reducirne postaje Gorenje notranja oprema (MRP Gorenje notranja oprema) z dostopno potjo:

-  k.o. Gorenje: 614/10, 611; g)     območje merilno-reducirne postaje Šoštanj (MRP TEŠ):

-  k.o. Lokovica: 1314, 1306, 1312.

(3)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, na katerem so načrtovani trajni objekti in omejena raba prostora (koridor za gradnjo plinovoda, območje anodnega ležišča in območja kabelskih vodov oziroma priključkov), obsega parcele oziroma dele parcel z naslednjimi parcelnimi številkami, navedenimi po katastrskih občinah: a)     območje omejene rabe prostora za umestitev delovnega pasu:

-  k.o. Trnava: 863/3, 426, 427, 430, 433/1, 435/3, 441/1, 442, 453/2, 454/2, 457, 455, 465/1, 466, 468, 473, 474, 475, 476, 477/1, 477/2, 484, 485, 486, 857/1, 300, 299, 298, 295, 297, 296, 294, 293, 289, 288, 283, 282, 275, 274, 273, 271, 674, 673, 672/3, 672/4;

-  k.o. Spodnje Gorče: 831, 830, 829, 828/2, 827/1, 826, 825/2, 824, 952/1, 825/1, 823, 950, 880, 881, 879, 878, 877, 736, 737, 738, 739, 740, 741, 723/2, 722/2, 722/1, 721, 720, 718, 717, 716, 714, 713, 712, 711, 709, 767, 708, 707, 706, 705, 704, 703, 702, 701, 765/2, 765/1, 742, 744, 745/1, 745/3, 746, 747, 755, 756, 754, 943/2, 752, 753, 751, 750, 749, 748, 943/1, 428/2, 429, 424/2, 428/1, 424/1, 425, 426, 430, 460, 461, 940, 457, 458, 459, 476, 475, 474, 473, 472, 471, 941/1, 303, 304, 305, 306, 939, 240, 235, 234, 233, 231, 228, 227, 230, 229, 226;

-  k.o. Braslovče: 214/1, 215/1, 216, 213, 212, 209/2, 209/1, 208, 204, 203, 200, 199, 720, 174/2, 719, 174/4, 175/1, 176, 177, 178, 179, 198/2, 198/1, 191, 188, 187, 185, *87/18, 716/1, 189, 60/1, 61, 95, 62, 66, 67, 70, 71, 72, 73/1, 79/1, 80, 84, 85, 91/1, 92, 714, 690, 708, 707/2, 636, 638/1, 638/2, 683/2, 707/1, 682, 681/1, 680, 679, 678, 637, 676, 677, 673/2, 673/1, 674, *87/3, 648, 672, 649, 671, 650, 651, 668, 665, 653, 662, 655/1, 659/1, 655/2, 656, 657, 658, 626, 625, 624, 623, 621, 622;

-  k.o. Male Braslovče: 466, 465, 463/3, 463/2, 464, 463/7, 463/6, 463/4, 460, 436, 642/1, 71/1, 70, 69/1, 68/3, 68/1, 67/1, 66/1, 65/1, 64/1, 62/1, 61/1, 60/1, 59/1, 57/1, 56/1, 53/1, 52/1, 50/1, 49, 46, 45/2, 45/1, 40/1, 40/4, 643, 43, 42/1, 41/1, 208, 210, 211, 207, 204, 201, 195, 641/1, 222, 223, 225, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 327, 234, 237, 238, 239, 240, 241, 242, 243, 244, 245, 246, 247, 248, 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 257, 258, 259, 262, 263, 264, 265, 266, 268, 269/2, 269/1, 293, 292, 288, 289, 290, 291, 294, 295;

-  k.o. Letuš: 467/29, 467/229, 467/32, 467/34, 467/37, 467/38, 467/81, 467/41, 467/44, 467/47, 467/48, 467/51, 467/52, 467/55, 467/56, 467/59, 467/63, 467/255, 467/126, 467/253, 467/254, 467/67, 409, 411, 410, 467/80, 416, 417, 418, 420, 419, 467/164, 449, 448, 451, 467/166, 467/162, 467/165, 467/222, 467/194, 467/193, 1376, 467/199, 467/201, 469/111, 469/64, 469/253, 469/236, 469/222, 1378/1, 470/85, 470/87, 470/258, 470/19, 470/88, 470/18, 470/17, 470/16, 1370/1, 472/22, 472/23, 472/24, 472/37, 480, 483, 474, 477, 476, 475/1, 472/42, 472/41, 472/2, 494, 495, 496, 497/1;

-  k.o. Rečica ob Paki: 687/3, 687/1, 688/1, 690/3, 689, 691/1, 691/3, 693/1, 693/2, 963/1, 690/2, 791/1, 791/2, 960/1, 757/1, 756/2, 757/3, 758/1, 759, 760, 761/2, 960/57, 787, 786, 782, 784, 785, 840/1, 840/2, 841;

-  k.o. Šmartno ob Paki: 81/22, 81/54, 81/21, 81/20, 81/55, 81/31, 81/49, 81/48, 81/46, 81/56, 81/43, 81/41, 81/13, 81/12, 81/37, 81/10, 81/9, 81/35, 81/8, 81/34, 81/7, 81/33, 81/6, 760/6, 760/2, 760/7, 760/1, 6/6, 6/12;

-  k.o. Paška vas: 785/1, 808/1, 784/3, 784/4, 784/8, 784/7, 784/1, 723, 814, 812, 813/1, 696, 813/2, 694/1, 693/4, 694/2, 693/3, 684/5, 690, 682/1, 572/21, 681, 684/1, 686/3, 686/2, 685/2, 810/2, 686/1, 685/1, 809/3, 572/18, 572/17, 572/16, 572/15, 572/22, 572/14, 572/10, 810/1, 570/18, 570/17, 446/1, 446/2, 457/3, 457/1, 450, 413, 802, 454, 455, 468, 469, 471, 472/2, 472/1, 488, 487, 398/2, 398/3, 398/1, 397, 394, 393, 390, 389, 385, 382, 379, 376, 373, 372, 369, 368, 365, 364/2, 361/1, 360/3, 355, 352, 354, 105, 106, 95, 94, 91, 90, 88, 86, 84/2, 84/1, 83, 82, 81/2, 81/1, 79, 80, 60, 61, 793, 62, 58, 59, 63, 56, 57, 50, 49, 45/1, 44/4, 44/3, 792/1, 44/2, 792/3, 44/1, 811, 794/1;

-  k.o. Gorenje: 658, 701/4, 657/2, 701/2, 648, 657/1, 704/6, 704/2, 614/1, 611, 614/10;

-  k.o. Veliki Vrh: 554/1, 513/4, 513/1, 512, 513/5, 513/6, 513/20, 513/21, 513/7, 513/8, 520/4, 555/1, 518/4, 519/2, 553/2, 522/1, 519/1, 558, 522/7, 521, 532/2, 535/2, 532/3, 522/2, 532/7, 535/3, 532/4, 534, 523/3, 523/1, 527, 526, 525, 524/2, 524/3, 524/1, 528/1, 551/1, 482/1, 483, 481, 479/4, 479/3, 484, 479/1, 552, 476, 477, 474, 550/1, 475, 369, 370/1, 370/2, 473, 472, 471, 371, 373/1, 374, 454/3, 455/1, 454/2, 454/1, 452, 449, 448/3, 448/1, 448/2, 439/3, 439/2, 443/2, 430, 428, 427, 426, 444, 520/3, 518/3;

-  k.o. Lokovica: 164/3, 164/2, 164/1, 166/1, 166/2, 172/2, 172/1, 171, 170/1, 173/2, 178, 180/1, 177, 194, 854/1, 1152/2, 853, 195/2, 195/1, 1165, 839/1, 839/2, 840, 1132/3, 838/2, 831/2, 829, 830/1, 827, 825, 253/2, 253/5, 258/1, 258/2, 258/3, 259, 258/4, 261/1, 262/2, 262/3, 276, 263, 275, 262/4, 317, 318/1, 318/5, 318/6, 319/2, 318/4, 1168, 808/17, 808/1, 1355, 808/4, 808/2, 808/8, 948/1, 963/2, 962/1, 807/8, 807/5, 807/21, 807/22, 808/3, 808/13, 807/1, 808/11, 808/7, 808/12, 807/20, 943/5, 943/13, 943/9, 946, 944, 1153/1, 966, 968/2, 968/1, 963/1, 964, 963/5, 969, 961, 970/5, 970/8, 1153/2, 970/2, 807/7, 970/7, 970/6, 990/1, 1324, 1323, 1320, 1318, 1319, 1314, 1306, 1348, 1347, 1313, 1312, 1311, 1310, 1309, 1346, 822/4, 198, 167/2, 165, 166/4, 166/3;

-  k.o. Šoštanj: 1218; b)     območje anodnega ležišča:

-  k.o. Paška vas: 69; c)     območje kabelskih priključkov:

-  k.o. Braslovče: 198/1, 197/3, 719, 219/1, 220/1, 198/2 (električni NN-priključek za MRP Braslovče);

-  k.o. Šmartno ob Paki: 81/35, 760/2, 81/34, 81/7, 81/65, 81/10, 81/9, 81/8 (električni NN-priključek za MRP Šmartno ob Paki);

-  k.o. Paška vas: 63, 66, 69 (električni NN-priključek za katodno zaščito);

-  k.o. Gorenje: 611, 614/17 (električni NN-priključek za MRP Gorenje notranja oprema);

-  k.o. Lokovica: 1314, 1312, 1311, 1310, 1347 (električni NN-priključek za MRP TEŠ);

-  k.o. Šoštanj: 1218, 1219, 1221, 1223, 1241 (električni NN-priključek za MRP TEŠ).

(4)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, na katerem so predvideni objekti, potrebni za izvedbo tega načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje delovišč), obsega parcele oziroma dele parcel z naslednjimi parcelnimi številkami, navedenimi po katastrskih občinah: a)     območje Zakl:

-  k.o. Trnava: 672/4, 672/3, 672/2, 674, 673, 863/3, 426; b)     območje Gorenje:

-  k.o. Gorenje: 614/1.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:

-        območje omejene rabe prostora za gradnjo in obratovanje prenosnega plinovoda (R25 D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu (pri Polzeli) do Termoelektrarne Šoštanj pri Šoštanju. Delovni tlak v plinovodu bo maksimalno 70 bar, imenski premer cevi pa DN 400 mm;

-        območja izključne rabe za gradnjo in obratovanje energetskih objektov (območje oddajno-čistilne postaje Zakl (OČP Zakl), območje odcepa Braslovče (MRP Braslovče), območje zaporne postaje (blok ventil BS1), območje odcepa Šmartno ob Paki (MRP Šmartno ob Paki), območje odcepa Gorenje notranja oprema (OČP Gorenje notranja oprema), območje merilno-reducirne postaje Gorenje notranja oprema (MRP Gorenje notranja oprema) in območje merilno-reducirne postaje Šoštanj (MRP TEŠ));

-        območje začasne rabe – območje delovišč.

(1)Trasa se začne pri odcepu za Tekstilno tovarno Prebold s prenosnega plinovodu M2 in se nadaljuje proti severu, pretežno po kmetijskih površinah, po obstoječih kolovoznih poteh in ob robu hmeljišč. Potem teče v ravni črti ob robovih kmetijskih obdelovalnih površin proti Letušu, kjer se pred naseljem lomi, gre po njegovem južnem robu in prečka Savinjo. V nadaljevanju poteka ob severozahodnem robu vikend naselja Letuš proti Rečici. Po prečkanju regionalne ceste Letuš–Šmartno ob Paki prečka še Pako in se po vodnem svetu ob reki usmeri proti Šmartnemu ob Paki, kjer ponovno prečka Pako in teče naprej ob robu zaselka Slatine po desni strani urejene struge Pake proti tovarni Gorenje notranja oprema. Približno 180 m pred tovarniškim kompleksom se trasa plinovoda usmeri proti vzhodu, in sicer proti Velikemu Vrhu. Pri tem prečka regionalno cesto Letuš–Mozirje in Pako. V lomni točki pred Gorenjem notranja oprema je za tovarno narejen priključni plinovod, ki poteka do predvidene lokacije MRP Gorenje notranja oprema. Gradnja postaje se načrtuje na jugozahodnem robu tovarniškega kompleksa. Po prečkanju Pake poteka trasa glavnega plinovoda pod železnico Velenje–Dravograd in se vzpne po jugozahodnem delu Velikega Vrha. Pod kmetijo Gabrovšek se odmakne od globoke erozijske grape z aktivnim plazom. V nadaljevanju poteka prek Velikega Vrha, se spusti v dolino Lokoviškega potoka in po pobočju Vrhovnikovega hriba, potem pa se spusti na plato MRP TEŠ in nadaljuje do ograje TE Šoštanj.

(2)Dolžina plinovoda je ca. 17 km.

(1)Plinovod se zgradi iz visokofrekvenčno vzdolžno varjenih jeklenih cevi, izdelanih v skladu s SIST EN 10208-2, in sicer v osnovni izvedbi dimenzije Φ 406,4 x 8,0 mm (načrtovani faktor 0,6), v izvedbi s povečano varnostjo 1. stopnje dimenzije Φ 406,4 x 8,8 mm (načrtovani faktor 0,5) in v izvedbi s povečano varnostjo 2. stopnje dimenzije Φ 406,4 x 11,0 mm (načrtovani faktor 0,4). Ob upoštevanju enakih varnostnih faktorjev oziroma stopnje varnosti so debeline stene cevi, odvisno od izbrane kakovosti materiala za cevi, lahko tudi drugačne in se določijo v projektni dokumentaciji.

(2)Lega cevovodov in vseh drugih njegovih elementov v zemlji mora biti posebej označena, da je mogoč nadzor nad plinovodom. Oznake so predvidene na vseh prehodih cest, vodotokov, železnic in na mestih loma trase plinovoda. Pri prehodih komunikacij v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi, zračne oznake pa vzdolž vse trase na razdalji ca. 0,5 km, praviloma na lomih.

(3)Elementi katodne zaščite plinovoda so usmernik, anodno ležišče in stalna merilna mesta vzdolž trase plinovoda. Predvidena je zaščita z aktivnimi anodami FeSi, zakopanimi poleg objekta, ki ga ščitimo. Napajalna postaja je umeščena na MRP Gorenje notranja oprema. Velikost območja vkopa anodnega ležišča je 5 x 0,6 m, območje pa je s kablom povezano z MRP Gorenje notranja oprema. Za nadzor in vzdrževanje katodne zaščite je treba vgraditi stalna merilna mesta.

(4)Ozemljitev objektov na trasi se izvede tako, da se ograja posestvene meje v primerni razdalji veže na ozemljitev. Pri polaganju ozemljila je pomembno, da se ne veže na plinovodne cevi v zemlji. Treba pa je ozemljiti tudi nadzemne dele plinovoda. Za zaščito pred prenapetostjo se uporabijo odvodniki prenapetosti s sprožilno napetostjo 230 V, nameščeni v merilnem stebričku.

(5)Ob plinovodu se po celotni dolžini položi optični kabel za prenos podatkov v cev 2 x PE d50 mm.

(6)Na mestih, kjer je plinovodna cev položena v talno vodo ali obstaja možnost preplavljenja (poplavna območja), je treba cevi obtežiti proti dviganju zaradi vzgona.

(1)Delovni pas, ki je potreben za gradnjo plinovoda DN 400, sega v normalnih razmerah 6 m levo od osi plinovoda (deponija izkopa) in 10 m desno za transportne poti. Ožji del pasu je namenjen deponiji materiala, širši pa za prehod strojev, varjenje plinovoda in polaganje plinovoda v jarek. Na območju objektov in drugih ovir na trasi je treba širino delovnega pasu prilagajati dejanskim razmeram na zemljišču, ki jih bo moral izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in pri montaži plinovodne cevi.

(2)Za gradbiščne objekte ter deponije gradbenega in montažnega materiala je treba zagotoviti tudi dodatne površine. Večje delovišče se uredi pri Zaklu, na travniku poleg odcepne postaje. Predvidena velikost začasne gradbiščne površine, ki bo ograjena z gradbiščno ograjo, je 22 arov. Drugo delovišče je treba urediti v bližini MRP Gorenje notranja oprema, načrtovana površina pa je 18 arov.

(3)Po končanih delih se vse gradbiščne površine vrnejo v prvotno stanje.

(1)Oddajno-čistilna postaja Zakl se namesti na razširitvi obstoječega ograjenega platoja odcepne pipe dimenzije DN 100 za Tekstilno tovarno Prebold na severozahodni strani. Celoten plato ima dimenzije 24,5 x 27,5 m.

(2)Na razširjenem platoju se namesti povezovalne plinske inštalacije s pripadajočo opremo in zaporno armaturo. Pomembnejši del inštalacij je zgraditev sprejemno-oddajne čistilne postaje. Obstoječe plinovodne instalacije je treba predelati.

(3)Ob dovozu na plato z lokalne ceste je predvidena ureditev parkirišča za en osebni avto.

(4)Plato se ogradi z mrežno ograjo – paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem s tremi vrstami bodeče žice. Skupna višina ograje bo 2,20 m.

(1)Merilno-reducirna postaja (v nadaljnjem besedilu: MRP) Braslovče se namesti ob cesti Parižlje–Braslovče. Predvidena je zgraditev platoja dimenzij 15 x 9 m z mrežno ograjo – paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem s tremi vrstami bodeče žice. Skupna višina ograje mora biti najmanj 2,20 m.

(2)Nasutje platoja mora biti tako, da bo mogoče varovanje objektov na njem pred vplivom visokih voda.

(3)Dostop do platoja je predviden z lokalne ceste. Dovozna pot je urejena tako, da je mogoč dostop do obdelovalnih površin.

(4)Objekt MRP je tipske montažne izvedbe MONO 260 velikosti ca. 4 x 2,96 x 2,60 m.

(5)Treba je zagotoviti vir napajanja z električno energijo, katodno zaščito in sistem vodenja postaje.

(1)Zaporno postajo se namesti pri kraju Rečica.

(2)Zaporna postaja zavzema plato 12 x 9 m in z mrežno ograjo – paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem s tremi vrstami bodeče žice. Skupna višina ograje mora biti najmanj 2,20 m. Površina platoja znotraj ograje se delno tlakuje in delno posuje s peskom.

(3)Do platoja je predvidena makadamska dostopna pot.

(1)Plato se zgradi na robu ureditvenega območja naselja Šmartno ob Paki z dimenzijami 13,5 x 9,5 m in z mrežno ograjo – paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem s tremi vrstami bodeče žice. Skupna višina ograje mora biti najmanj 2,20 m.

(2)Predvidena je obsaditev platoja z živo mejo, ki bo dopolnjena z okrasnimi jablanami. Ob Paki pa se predvideva drevored.

(3)Dostop do platoja je predviden z lokalne ceste.

(4)Objekt MRP je tipske montažne izvedbe MONO 260 velikosti 4 x 2,96 x 2,60 m.

(5)Treba je zagotoviti vir napajanja z električno energijo, katodno zaščito in sistem vodenja postaje. Potek napajanja in priključna točka sta razvidna iz kartografskega dela.

(1)Plato se umesti na odcepno mesto plinovoda dimenzije DN 100, ki je namenjen oskrbi tovarne Gorenje notranja oprema. Plato bo dimenzij 7 x 7 m in z mrežno ograjo – paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem s tremi vrstami bodeče žice. Skupna višina ograje mora biti najmanj 2,20 m.

(2)Do platoja se uredi dovoz s poti s parcelne št. 793 k.o. Paška vas.

(1)Plato se umesti na jugozahodni rob tovarniškega kompleksa Gorenje notranja oprema v naselju Gorenje. Zgradi se plato dimenzije 15,5 x 10,5 m in z mrežno ograjo – paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem s tremi vrstami bodeče žice. Skupna višina ograje mora biti najmanj 2,20 m.

(2)Dostop do platoja je predviden s tovarniškega dvorišča. Treba je izvesti premostitev odvodnega jarka ob zahodnem robu tovarniškega kompleksa Gorenje notranja oprema.

(3)Objekt MRP je tipske montažne izvedbe MONO 260 velikosti 5,8 x 2,96 x 2,60 m.

(4)Treba je zagotoviti vir napajanja z električno energijo z območja tovarne Gorenje notranja oprema, katodno zaščito in sistem vodenja postaje.

(1)Merilno-reducirna postaja Šoštanj se mesti na severno pobočje Vrhovnikovega vrha v bližini TE Šoštanj. Plato je oddaljen od ograje termoelektrane 40 m. Območje je poraščeno z gozdom, ki ga je treba posekati. Za izvedbo platoja se opravi zemeljska dela. Predvidena je izgradnja platoja dimenzije 32,5 x 23 m in ureditev novih brežin z nakloni 1: 1,5 in 1: 2 (višina: širina brežine). Brežine se zatravijo.

(2)Kota urejenega platoja je ±0,00 = 396,60 m.

(3)Ob platoju vodi obstoječa lokalna asfaltna cesta, s katere se uredi tudi uvoz na plato MRP.

(4)Na območju MRP je obstoječa gozdna pot, ki se nadomesti z ustrezno novo potjo.

(5)Stavba MRP s kotlovnico je iz armiranega betona z lahko dvokapno streho, pokrito s trapezno pločevino. Objekt ima tlorisno dimenzijo ca. 8,00 x 16,00 m in višino slemena 7 m.

(6)Plato bo ograjen z mrežno ograjo – paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem s tremi vrstami bodeče žice. Skupna višina ograje mora biti najmanj 2,20 m.

(7)Meteorna voda mora biti speljana zunaj platoja v obcestni jarek lokalne ceste.

(8)Treba je zagotoviti vir napajanja z električno energijo iz TE Šoštanj, katodno zaščito in sistem vodenja postaje.

Vse pohodne površine morajo biti tlakovane. Tlak se položi tudi okrog nadzemnih plinovodnih naprav na platoju cevovodnih povezav. Plošče bodo položene v pesek zaradi morebitne poznejše demontaže pri potrebnih posegih na podzemnih plinovodnih napravah.

(1)Po gradnji je treba zagotoviti rehabilitacijo zemljišča (zatravitev, zasaditev gozdnih presek z domačimi drevesnimi in grmovnimi vrstami). Predvidene travne površine se morajo zasejati z avtohtonimi rastlinami (senenim drobirjem). Pri poteku trase skozi gozdove je treba zagotoviti obnovo gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja. Varnostni pas na vsaki strani osi plinovoda (2 x 5 m) se ne sme zasaditi z višjim rastlinstvom.

(2)Na območju MRP Šmartno ob Paki je treba predvideti podrobnejšo obsaditev objektov v načrtu krajinske arhitekture v okviru projekta za gradbeno dovoljenje.

(1)Prevoz materiala se opravi po obstoječih javnih cestah, razvoz cevi pa poteka po delovišču.

(2)Zaradi vgradnje cevi in peščenega obsipa bo pri izkopu nastal presežek materiala, ki se ga, kjer je mogoče izravna na delovišču v delovnem pasu plinovoda na območju odstranjene rodovitne zemlje (okvirno v pasu širine 7 m, dvig zemljišča ca. 7 cm), pri čemer je treba upoštevati, da je zgornji sloj iz plodne zemlje v najmanjši možni debelini 0,20 m.

(3)Presežek materiala pri izkopu, ki se ne bo porabil za izvedbo objektov na plinovodu in ga ne bo mogoče izravnati v delovnem pasu, je treba odpeljati na urejena odlagališča v posameznih občinah ob trasi plinovoda in na urejeno odlagališče pepela Premogovnika Velenje.

(4)Transportne poti čez močvirja je treba urediti kot začasne transportne poti z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu, ki se po gradnji v celoti odstrani, na manj zamočvirjenih območjih pa je mogoče utrditi transportno pot s polaganjem lesenih brun, ki se po gradnji v celoti odstranijo. Izvajalec gradbenih in montažerskih del mora prilagoditi mehanizacijo za dela po manj nosilni površini in tehnologijo montaže razmeram na zemljišču.

Na ureditvenem območju je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:

-        pomožni cestni objekti,

-        pomožni energetski objekti,

-        pomožni telekomunikacijski objekti in

-        pomožni komunalni objekti.

Zaradi gradnje plinovoda je treba zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekte. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov ter cestne infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če niso v nasprotju s to uredbo.

(1)Križanje pod regionalnimi cestami se izvede pravokotno na os ceste z usmerjenim horizontalnim vrtanjem in neposrednim uvlačenjem tovarniško obbetonirane plinovodne cevi ali s horizontalnim vrtanjem z vgradnjo zaščitne cevi.

(2)Vse občinske ceste se prekopljejo in plinovod se položi brez zaščitne cevi v cestno telo. Višina nadkritja nad plinovodno cevjo mora biti najmanj 1,35 m.

(3)Vsa poškodovana vozišča mora biti urejena, kakor so bila pred gradnjo plinovoda.

Križanje je treba opraviti skladno z naslednjimi pogoji:

-        potekati mora vsaj 15 m pred ali za železniškimi objekti;

-        izvede se s podvrtanjem na globini najmanj 2 m pod gornjim robom praga in najmanj 1 m pod dnom odvodnih jarkov, pod kotom 90º in v zaščitni cevi, ki mora segati najmanj 7 m levo in desno od osi železniške proge oziroma skrajnih tirov;

-        oddaljenost KKS-kabla pri križanju z železniškimi SV- in TK-kabli mora biti najmanj 0,5 m, v zaščitni cevi pod železniškimi SVTK-kabli in pri vzporednem poteku 1 m. Pred začetkom del je treba SVTK-kable sondirati in zakoličiti.

(1)V bližini TK-instalacije ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. Pred izvajanjem je treba TK-instalacijo na zemljišču zakoličiti, podlago pa primerno utrditi.

(2)Križanje plinovoda s podzemnim telefonskim omrežjem se izvede tako, da poteka plinovod pod telefonskim kablom v razdalji najmanj 0,50 m. Vsako križanje se pred izkopom kanala zakoliči, ročno odkoplje in po položitvi plinovoda ustrezno zaščiti s PVC-cevmi.

(3)V sklopu priprave tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati projektno dokumentacijo za zaščito in prestavitev telekomunikacijskega omrežja.

(1)Pred začetkom del je treba naročiti mikrozakoličbo obstoječih vodovodov, ki potekajo na območju predvidene gradnje.

(2)Pri izvedbi del je treba tam, kjer potekajo vodovodi, upoštevati navodila nadzornih organov upravljavca teh vodov, ki jih je treba pisno obvestiti o začetku del.

(3)Zaščita obstoječih vodov, vsako križanje in odmiki z obstoječimi komunalnimi napravami se morajo izvesti v skladu s pravilniki o tehnični izvedbi vodovodnih objektov in naprav v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter v skladu s tehničnimi in splošnimi pogoji.

(4)Med gradnjo se morajo ustrezno varovati obstoječe komunalne naprave na njenem območju. Nad njimi se ne smejo izvajati dela s težko mehanizacijo oziroma jih je treba zaščititi pred dodatno obremenitvijo.

(5)Vse spremembe na komunalnih napravah ter vsa križanja, odmike in zaščite je treba katastrsko posneti. Ustreznost tehnične izvedbe križanja, odmika in zaščite potrdi upravljavec z vpisom v gradbeni dnevnik izvajalca, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.

(1)Pred začetkom del je treba naročiti mikrozakoličbo obstoječih kanalizacijskih vodov, ki potekajo na območju predvidene gradnje.

(2)Pri izvedbi del je treba tam, kjer potekajo kanalizacijski vodi, upoštevati navodila nadzornih organov upravljavca teh vodov, ki jih je treba pisno obvestiti o začetku del.

(3)Zaščita obstoječih vodov, vsako križanje in odmiki z obstoječimi komunalnimi napravami se morajo izvesti v skladu s pravilniki o tehnični izvedbi kanalizacijskih objektov in naprav v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter v skladu s tehničnimi in splošnimi pogoji.

(4)Med gradnjo se morajo ustrezno varovati obstoječe komunalne naprave na njenem območju. Nad njimi se ne smejo izvajati dela s težko mehanizacijo oziroma jih je treba zaščititi pred dodatno obremenitvijo.

(5)Vse spremembe na komunalnih napravah ter vsa križanja, odmike in zaščite je treba katastrsko posneti. Ustreznost tehnične izvedbe križanja, odmika in zaščite potrdi upravljavec z vpisom v gradbeni dnevnika izvajalca, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.

(1)Pri križanju plinovoda z ozemljili stebra DV mora razmak med obstoječim ozemljilnim trakom stebra in plinovodom znašati najmanj 3 m, križanje pa je treba izvesti pod pravim kotom z ustrezno izolacijo.

(2)Pri križanju plinovoda z nizko- in srednjenapetostnimi energetskimi kabli je treba te mehansko zaščititi. Najmanjši zadostni vodoravni razmak pri vzporednem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila mora biti najmanj 1 m. Navpični svetli razmak med zaščitenim kablom in cevjo plinovoda pri križanju mora biti najmanj 0,5 m. Če najmanjših zadostnih razmakov pri vzporednem polaganju plinovodne cevi poleg elektroenergetskega kabla ni mogoče doseči, je treba kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo. Pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, globljega od vzporedno položenega energetskega kabla, je treba na predpisani način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom.

(3)Morebitno nasutje materiala pod razpetino nadzemnega voda ne sme zmanjšati predpisane varnostne višine, ki mora biti za visoko napetost večja od 7 m in za nizko napetost večja od 6 m.

Med gradnjo in obratovanjem je treba preprečiti nastanek poškodb, ki bi povzročile uhajanje plina oziroma plinskega kondenzata. Treba je vlažiti sipek material in nezaščitene površine ter preprečevati raznos materiala z gradbišča.

(1)Gradbene posege s težkimi stroji je treba opravljati v suhem vremenu.

(2)Nastanek erozijskih pojavov je treba preprečevati s tehničnimi ukrepi ter ustrezno zatravitvijo in zasaditvijo gradbišč oziroma trase (vegetacijski pokrov), kar je še posebno pomembno na pobočjih. Po gradnji je treba vrniti reliefu prvotno obliko (zasuti jame, odstraniti kupe jalovine itd.).

(3)Pri poteku plinovoda prek geološko nestabilnih in labilnih območij je treba izvesti ustrezne geološke raziskave pred začetkom del in predhodno sanacijo teh površin ter graditi skladno s pogoji pristojnih geoloških in geomehanskih služb. Aktivne plazove je treba sanirati podzemno s prečnimi in vzdolžnimi drenažami.

(4)Na odsekih, na katerih trasa plinovoda poteka po mokrem in neprepustnem zemljišču, je treba preprečiti dodatno zamočvirjanje zemljišč z vzdolžnimi drenažami, ki bodo položene v drenažno gramozno nasutje in ovite v politlak folijo. Drenažno vodo je treba speljati v bližnje vodotoke oziroma obstoječo kanalizacijo.

(1)Vsa gradbena dela je treba izvajati zunaj časa najintenzivnejših poljskih opravil. Gradbišča morajo biti prostorsko omejena. Med gradnjo je treba ustrezno ravnati s plodno zemljo (odstranitev in odlaganje horizontov) in jo po gradnji vrniti v ustreznem vrstnem redu. Na njivskih površinah je treba depresije, nastale zaradi posedanja zemljine, izravnati z nasutjem ustrezne prsti.

(2)Treba je preprečiti vse poškodbe, ki bi lahko nastale zaradi gaženja, nepravilnega odlaganja, mešanja horizontov in podobno, ter nenadzorovani prevoz po kmetijskih zemljiščih. Vse dovozne poti do kmetij in kmetijskih zemljišč je treba po opravljenih delih vzpostaviti v prvotno stanje. Posegi v delovnem pasu morajo biti opravljeni tako, da je povzročena škoda na kmetijskih zemljiščih in motenje posesti teh kmetijskih zemljišč kar najmanjša.

(1)Posegi v gozd morajo biti opravljeni tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Gradbiščna dela naj se po možnosti izvajajo zunaj vegetacijske dobe. Krčitev drevja bo narejena v delovnem pasu širine največ 16 m, trajno izkrčena površina pa bo ostala v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda. Pri poseku gozda je treba ohranjati nižjo grmovno zarast, višje rastlinstvo pa naj se tam, kje je mogoče, le zniža. Rob presek mora biti valovit ter višinsko in horizontalno razčlenjen. Po zgraditvi plinovoda je treba zasaditi nove gozdne robove z uporabo avtohtonih grmovnic in nižjih drevesnih vrst s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi zasaditveni načrt, ki vključuje ureditev vzdolžnega in prečnega profila gozdnih presek. V koridorju plinovoda je treba omogočiti rast zeliščne podrasti in grmovnic s plitvim koreninskim sistemom.

(2)Poseki in odstranitev dreves morajo biti načrtovani tako, da se prepreči poškodba drevja v okolici. Med gradnjo je treba zagotoviti obvozne poti za dostop v gozd. Vse dovozne poti do gozda je po opravljenih delih treba vzpostaviti v prvotno stanje.

(3)Lastnikom gozdov je treba zagotoviti ustrezno odškodnino in pokriti rekultivacijske stroške. Vsakršno urejanje in izvajanje na območju gozdnih zemljišč mora biti opravljeno v skladu s pogoji Zavoda za gozdove Slovenije in lastnikov gozdov.

(4)Brežine ob MRP Šoštanj je treba zasaditi. Za ta poseg je treba izdelati načrt krajinske ureditve.

(1)Med gradnjo je treba preprečiti izlitje in spiranje goriva, maziva in drugih strupenih snovi v površinske vode in podtalnico. Gradnja naj poteka v suhem vremenu oziroma v obdobju, v katerem je mogoče pričakovati manj padavin.

(2)Trasa plinovoda mora potekati v zakonsko določenih odmikih od vodnega zemljišča (15 m pri vodotokih 1. reda in 5 m pri vodotokih 2. reda). Kjer prostorske omejitve tega ne dopuščajo, je dovoljeno plinovod po priobalnem zemljišču speljati tako, da ne zmanjšuje obstoječe trdnosti brežin.

(3)Na odsekih, na katerih bo plinovod potekal po vodnih in priobalnih zemljiščih, je treba pri dimenzioniranju cevovodov upoštevati tudi prometno obremenitev in predvideti ustrezno zaščito za čas uporabe strojne mehanizacije med vzdrževalnimi deli na vodotokih.

(4)Vodotoke je treba prečkati na najkrajši možni način in njihova sposobnosti odvodnjavanja se ne sme zmanjšati. Pri prečkanju vodotokov je treba upoštevati naslednje pogoje:

-        na območjih, kjer bo treba zaradi prečkanja plinovoda regulirati vodotoke, naj se načrtuje njihova sonaravna ureditev (delna ohranitev obvodnega rastlinstva in sonaravno utrjevanje brežin). Zato je treba pri zavarovalnih ukrepih uporabljati kar največ naravnega materiala (kamen, les, vegetativna zaščita ...);

-        pri zemeljskih delih v strugi potokov ne smejo nastati začasne ali trajne mrtvice;

-        v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba predvideti tudi ustrezna trajna točkovna znamenja območij križanja po končanih delih na terenu;

-        če se namerava voda pregraditi, zapreti, izčrpati ali speljati drugam, je treba vsaj sedem dni prej to sporočiti ribiški organizaciji, ki upravlja ribiški okoliš. Ribiškima družinama Paka in Šempeter je treba predložiti terminski načrt vseh predvidenih del ter jima omogočiti dostop do gradbišča in nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru.

(5)Pri prečkanju večjih vodotokov je treba upoštevati naslednje pogoje:

-        za prečkanje plinovoda mora biti izdelana ustrezna projektna dokumentacija, ki vsebuje naslednje elemente: tehnično poročilo, situacijo prečkanja, vzdolžni prerez obstoječe struge z vrisano niveleto morebitne regulacije, prečni prerez struge na območju prečkanja (v medsebojni oddaljenosti 25 m (najmanj pet prerezov) z vrisanim morebitnim regulacijskim prerezom), detajl zavarovanja (stabilizacija) korita na območju prečkanja;

-        teme zaščitenega plinovoda mora biti pri prečkanju Savinje na globini najmanj 1,5 m pod povprečnim dnom reke (gledano v vzdolžni smeri struge);

-        za vodotok, katerega struga je že bila regulirana, velja, da mora biti teme zaščitenega plinovoda najmanj 1,3 m pod povprečnim dnom potoka ali reke (gledano v vzdolžni smeri struge). Pri naravni strugi mora biti višinska razlika vsaj 1,8 m;

-        pri prečkanju plinovoda z naravnimi vijugastimi strugami je treba predvideti poglobitev plinovodne cevi tudi na mestu prečkanja z regulacijsko traso potoka;

-        potek poglobljenega dela plinovoda mora na območju prečkanja potekati v razdalji zgornjih robov brežin struge ter dodatno po 3 m levo in desno. Prehod plinovodne cevi od poglobitve na normalno globino mora biti v nagibu 1: 2 ali položnejši;

-        zavarovanje korita na območju prečkanja s plinovodom mora biti zaključeno z ustreznim stabilizacijskim pragom ter zvezno priključeno na gor- in dolvodno strugo;

-        z gradnjo prečnih objektov v koritu ni dopustno zmanjšati vzdolžnega padca potoka, razen če je to v skladu s splošnimi izhodišči urejanja tega potoka.

(6)Pri prečkanju manjših vodotokov je treba upoštevati naslednje:

-        izdelana mora biti ustrezna projektna dokumentacija z naslednjimi elementi: tehnično poročilo, prikaz prečkanja na tem mestu, prečni prerez struge na območju prečkanja v medsebojni oddaljenosti 25 m (najmanj 3 m) in detajl zavarovanja korita na območju prečkanja;

-        pri prečkanju manjših, nestalnih potokov in odvodnikov mora biti teme zaščitenega plinovoda minimalno 1,1 m pod povprečnim dnom (gledano v vzdolžni smeri struge), če je bil potok že reguliran. Pri naravni strugi mora biti višinska razlika vsaj 1,5 m;

-        predvidena je montaža tovarniško obbetonirane cevi, debelina betona 7 cm. Obloga cevi je dodatna mehanska zaščita za izolacijo. Strugo bo treba po položitvi plinovoda urediti in utrditi s kamnito (skalometno) zložbo;

-        poglobljeni del plinovoda mora na območju prečkanja potekati v razdalji zgornjih robov brežin struge ter dodatno po 1 m levo in desno. Prehod plinovodne cevi od poglobitve na normalno globino mora biti v nagibu 1: 2 ali položnejši;

-        pri prečkanju plinovoda z naravnimi vijugastimi strugami potokov je treba predvideti ustrezno poglobitev plinovodne cevi tudi na mestu prečkanja z regulacijsko traso potoka;

-        zavarovanje korita na območju prečkanja s plinovodom mora biti zaključeno z ustreznim stabilizacijskim pragom ter zvezno priključeno na gor- in dolvodno obstoječo strugo;

-        teme cevi mora biti na globini najmanj 1,5 m pod dnom urejenih oziroma 2 m pod dnom neurejenih hudournikov. Na tej globini mora cev potekati v razdalji med spodnjima robovoma brežin in še 3 do 5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih oziroma v razdalji med zgornjima robovoma brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih. Na območju križanja morajo biti dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavarovani.

Plinovod je treba vkopati najmanj 50 cm pod drenažne cevi. Drenažni sistem se mora po zgraditvi plinovoda vzpostaviti v prvotno stanje. Zbite površine je treba globoko podorati in dodatno kemično izboljšati kakovost zemlje na celotnem delovnem pasu oziroma območju drenov.

(1)Posek rastlinstva in priprava gradbišč naj se izvajata zunaj razmnoževalnih ciklusov živali, torej od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Gradbišča morajo biti po gradnji, kjer je le mogoče, vrnjena v prvotno stanje (zasaditev z avtohtonim rastlinstvom). To je pomembno zlasti pri vodotokih s pripadajočim obvodnim pasom – selitvenem koridorju za živali.

(2)Na odsekih, kjer se trasa plinovoda približa vodnim površinam, naj bodo dela izvedena tako, da ne bodo ogrožala obrežnega rastlinstva, ribjih vrst in drugih vodnih organizmov. Na območjih, kjer bodo narejeni posegi v vodni prostor, je treba paziti na drstišča rib in opraviti delo zunaj obdobja drsti. Zaradi gradnje plinovoda se nikakor ne smejo zasipavati vodne površine.

(3)Dela, ki neposredno posegajo v vodni prostor je treba načrtovati tako, da se izvedejo zunaj drstne dobe (prepoved med zimsko drstjo salmonidov od novembra do februarja in med spomladansko drstjo od aprila do julija). Pri gradnji naj se z gradbenimi stroji ne posega v vodni prostor oziroma le, kolikor je nujno. Dela naj bodo izvedena tako, da se ohranja povezanost in celovitost vodnega prostora, tako pa prehajanja vodnih živali.

(4)Pri potrebnem betoniranju je treba preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v vodo. Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno odlagališče, saj se med gradnjo in po njej ne sme odlagati nikakršen gradbeni material ali onesnaževati voda z nikakršno snovjo z območja delovišča, ki je strupena za ribe in druge vodne organizme.

(5)Mrtvice in druge vodne površine se ne smejo uporabiti za odlaganje ali izpuščanje nikakršnega odpadnega materiala. Dovozne poti do delovnega območja naj se načrtujejo po že obstoječih poteh, novi dovozi in odvozi pa morajo biti oddaljeni vsaj 50 m od vodnih teles.

(1)Vpliv na brežine in struge vodotokov je treba omiliti s čim manjšim posegom v obrežno rastlinstvo in s preprečevanjem »divjega« prečkanja vodotokov s strojno mehanizacijo. Vzdolž odseka trase, ki poteka skozi gozd, naj se odstranitev rastlinstva kar najbolj omeji. V zaščitnem pasu naj se nasadijo počasi rastoči avtohtono drevje in grmovnice. Poseki grmovnega in drevesnega rastlinstva morajo biti opravljeni zunaj gnezditvene sezone.

(2)Predvidene travnate površine naj se zasejejo s senenim drobirjem, ki se pridobi na bližnjih travnikih, in ne s trgovskimi travno-deteljnimi mešanicami.

(3)Za katero koli izvajanje na območju naravnih vrednot oziroma pričakovanih naravnih vrednot, ekološko pomembnem območju in varovanem območju je treba zagotoviti naravovarstveni nadzor. Pristojne inštitucije morajo biti pravočasno obveščene o začetku del.

(4)Na območju visokovrednih biotopov se ne smejo odlagati presežki materiala iz izkopov.

(5)Na območju pričakovanih naravnih vrednot ali v njegovi neposredni bližini se o morebitnem odkritju najdb ali posebnosti obvesti organizacija, pristojna za ohranjanje narave, da pripravi usmeritve glede ravnanja ob odkritju.

(6)Vsa dela se izvajajo podnevi, ponoči pa le v izjemnih primerih in na omejenem območju.

(7)Pri izvajanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za pripravo državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R25D Šentrupert–Šoštanj (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Celje, št. 1-III-124/3-O-04, avgust 2004) in so priloga tej uredbi. Trasa plinovoda prečka Savinjo, ki je v tem delu naravna vrednota državnega pomena (identifikacijska št. 269V), ekološko pomembno območje (identifikacijska št. 16800) ter posebno varstveno območje (območje Natura 2000) (identifikacijska št. SI3000067).

(1)Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodbami ali uničenjem tudi med gradnjo – čeznje ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na njih se ne sme odlagati materiala.

(2)Treba je zagotoviti:

-        rezervatno varstvo arheološke dediščine (Gorenje – Arheološko najdišče sv. Janez Krstnik (EŠD 4263)),

-        na vseh odprtih neurbaniziranih površinah znotraj trase in funkcionalnih objektov plinovoda izvedbo ekstenzivnih in podpovršinskih terenskih pregledov,

-        na vseh odprtih in neurbaniziranih površinah znotraj trase in funkcionalnih objektov plinovoda analizo aeroposnetkov,

-        izvedbo intenzivnih terenskih pregledov na območjih, za katera bodo aerofotografija, ekstenzivni in podpovršinski terenski pregledi odkrili, da so morebitna arheološka najdišča,

-        geofizikalne meritve na območjih, ki bodo ugotovljena kot morebitno arheološko najdišče,

-        izvedbo zavarovalnega izkopavanja na morebitnih arheoloških najdiščih na trasi plinovoda, vključno s postizkopavalnimi postopki; opozarjamo, da so glede na rezultate arheoloških raziskav lahko zahtevane tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov,

-        kritje stroškov površinskih pregledov, morebitnega arheološkega izkopavanja in arheološkega nadzora – po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99),

-        stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli v sklopu izvedbe prostorske ureditve (o poteku nadzora se investitor predhodno dogovori z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Celje).

(3)Deli arheološke dediščine, ki so bili najdeni med izvedbo posegov v prostor, naj če je le mogoče, ostanejo, kjer so.

(4)Treba je dokumentirati stanje pred začetkom zemeljskih del, in sicer foto- in videoposnetek prostora dediščine. Dokumentacija mora biti izdelana po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje, in hranjena pri njem.

(5)Kapelica pri Braslovčah (ob cesti R3-731 Braslovče–Parižlje) in kapelica v Šmartnem ob Paki se ohranita v obstoječem stanju, med gradnjo pa ju je treba dodatno zaščititi z lesenim opažem.

(1)Hrup med gradnjo je treba zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov ter uporabo manj hrupnih delovnih strojev in transportnih vozil. Dela je treba izvajati med 7. in 19. uro.

(2)Na najbolj izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov se postavizačasne protihrupne pregrade. Te morajo zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. Vrsto in način postavitve protihrupne ograde mora določiti strokovnjak na podlagi izmerjenih prekoračitev hrupa po začetku izvajanja del.

(1)Zeleni odrez je treba ločeno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.

(2)Mešanico zemlje in kamenja ter zemeljskega izkopa je treba uporabiti za zasipanje jarka plinovodne cevi. Presežki se uporabijo kot nasipni material drugje ali kot prekrivni sloj na odlagališčih.

(3)Ostanke gradbenega materiala (beton ipd.) je treba, če gre za večjo količino, oddati v predelavo (drobljenje, separiranje) ali odstranjevanje. Možna je uporaba v gradbeništvu (nasipni material).

(4)Odpadno embalažo je treba na gradbišču zbirati ločeno po vrstah materiala (papirna in kartonska embalaža, plastična embalaža, kovinska embalaža …) in zagotoviti odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.

(5)Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa je treba po opravljenem preizkusu filtrirati in odvajati v okolico.

(6)Ločeno zbiranje je treba zagotoviti za embalažo epoksidnih smol, sredstev za antikorozijsko zaščito in organskih topil. Enako velja za morebitno odpadno mazalno olje delovnih strojev.

(7)Odpadno olje in kondenzat filterseparatorjev, ki nastajata med obratovanjem plinovoda, je treba oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadnega olja.

(1)Ureditve je treba načrtovati tako, da bodo pri gradnji in obratovanju izvedeni vsi ukrepi, da ob poplavi ne bo škodljivega vpliva na vode in vodni režim, da ne bo drugih škodljivih vplivov na okolje in da se poplavna ogroženost območja ne bo povečala.

(2)Pri gradbenih delih je treba strogo upoštevati ustrezne postopke pri ravnanju z gorivom in mazivom.

(3)Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti:

-        pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,

-        potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,

-        prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

-        vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(4)Pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme in postrojev se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, zlasti za:

-        zmanjšanje možnosti nastanka požara,

-        pravočasno odkrivanje požara in obveščanje o njem,

-        učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v objektih in iz njih,

-        zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.

(5)Za zaščito pred požarom mora biti plinovod z vsemi napravami zgrajen skladno s predpisi, ki urejajo področje varstva pred požarom.

(6)Za vzdrževanje in nadzor mora investitor zagotoviti ustrezno službo.

(1)Načrtovani posegi se lahko izvajajo v treh funkcionalno zaključenih celotah po naslednjih etapah:

1.etapa: gradnja vseh ureditev, predvidenih s to uredbo,

2.etapa: gradnja MRP Braslovče,

3.etapa: gradnja MRP Šmartno ob Paki.

(2)Etapa 1 se izvede najprej, drugi dve pa sta med seboj časovno neodvisni.

(1)Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje spremljanja stanja za področja, ki jih določa Poročilo o vplivih na okolje. Pri določitvi točk tega spremljanja je treba smiselno upoštevati že izvedene meritve ničelnega stanja, določila te uredbe in smernice nosilcev urejanja prostora. V delih, kjer je to mogoče, ga je treba prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi verodostojen podatek o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja je treba zavarovati tako, da je omogočeno neprekinjeno pridobivanje podatkov. Podatki spremljanja stanja so javni, investitor pa poskrbi za njihovo dostopnost.

(2)Poleg okoljevarstvenih ukrepov, določenih s to uredbo, je investitor dolžan zagotoviti dodatne ustrezne ukrepe na podlagi rezultatov spremljanja stanja, ki so:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-        dodatna zasaditev in vegetacijska zgostitev,

-        sanacije, povečanje zmogljivosti ali zgraditev novih naprav,

-        sprememba rabe prostora in objektov,

-        drugi ustrezni ukrepi.

(1)Poleg ukrepov, določenih v tej uredbi, morata investitor in izvajalec med gradnjo in po njej tudi:

-        zavarovati gradbišče tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednje posesti,

-        zagotoviti nemoten potek prometa na obstoječem cestnem omrežju; ob zastojih ali ovirah na cestah je treba vzpostaviti obvoze, jih ustrezno označiti in o tem obveščati uporabnike cest.

(2)Med izvajanjem del mora investitor zagotoviti spremljanje in nadzor stanja na gradbišču.

Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:

-        pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege na območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;

-        pred začetkom gradnje je treba skleniti pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za potek plinovoda po zemljišču javne železniške infrastrukture – javno dobro;

-        zaradi posega v vodno ali priobalno zemljišče (prečkanja vodotokov), ki je v lasti Republike Slovenije, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti v skladu s stvarnopravnimi predpisi. Pogodba daje pravico graditi na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, in jo je treba skleniti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja;

-        pred začetkom gradnje je treba zagotoviti strokovni odkaz dreves v skladu z Zakonom o gozdovih. Odkaz izvedejo pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove Slovenije;

-        pred začetkom izvajanja gradbenih del mora investitor priskrbeti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz, njihovo predelavo in odstranjevanje. Enega od izvajalcev del je treba pooblastiti za opravila, povezana z oddajo odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov. Investitor mora zagotoviti, da izvajalci na gradbišču začasno skladiščijo gradbene odpadke ločeno po vrstah s klasifikacijskega seznama;

-        zagotoviti ali nadomestiti je treba dostop in dovoz do obstoječih objektov in zemljišč;

-        promet med gradnjo mora biti organiziran tako, da ni zastojev;

-        onesnaženje ceste med gradnjo je treba preprečiti oziroma cesto sproti čistiti;

-        zaradi varnosti prometa je treba izkopane jarke označiti in zavarovati, še posebno ponoči;

-        zagotoviti je treba nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov prek obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;

-        med gradnjo je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja in voda zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih škodljivih snovi, oziroma ob nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb;

-        objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po gradnji pa morebitne nastale poškodbe sanirati;

-        pri gradbenih delih v bližini obstoječih dreves in grmovnic je treba te ustrezno zaščititi (DIN 18920, 3). Potreba, vrsta, obseg in čas zaščitnega posega so odvisni od obstoječih dreves in rastlinskih sestojev, pa tudi od vrste, obsega in trajanja gradbenega posega;

-        po zgraditvi plinovoda je treba na območju gradbišč in začasnih odlagališč vzpostaviti prvotno stanje. Zagotoviti je treba redno vzdrževanje zasajenih površin z redno košnjo in nadomestnimi zasaditvami;

-        za strokovno delo Zavoda za gozdove Slovenije morajo biti med gradnjo in obratovanjem predvidena finančna sredstva;

-        lastnikom gozdov je treba dati ustrezno odškodnino in pokriti rekultivacijske stroške;

-        ob povzročitvi škode na ribah ali ribolovni vodi mora investitor povrniti dejansko škodo ribiški organizaciji, ki upravlja ribolovno vodo;

-        v najkrajšem možnem času je treba odpraviti morebitne negativne posledice in poravnati nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi gradnje in obratovanja plinovoda iz tega državnega lokacijskega načrta;

-        za preprečitev poškodb na plinovodu zaradi zemeljskih del nepooblaščenih oseb brez tehnične dokumentacije je treba seznanjati prebivalstvo ob trasi plinovoda s pravili in postopki v zaščitnem pasu plinovoda;

-        ker trasa načrtovanega plinovoda poteka tudi po območju, na katerem je predvideno izvajanje ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti po predvidenem državnem lokacijskem načrtu (dana je pobuda ministru za okolje in prostor) »Ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša«, je ves čas potrebno skrbeti za usklajevanje obeh ureditev.

(1)Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)Pri uresničevanju državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so oblikovalsko, energetsko-tehnično, tehnološko ali okoljevarstveno primernejše ter ne poslabšujejo prostorskega in okoljskega stanja. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Šteje se, da so ureditve končane, ko je za posege pridobljeno uporabno dovoljenje. Območje, navedeno v tretjem in četrtem odstavku 3. člena te uredbe, se začasno ureja s tem državnim lokacijskim načrtom, njegova določila po končanih ureditvah prenehajo veljati, posegi na to območje pa se naprej urejajo v skladu z občinskimi prostorskimi akti.

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti: a)     spremembe in dopolnitve dolgoročnega načrta občine Žalec za obdobje 1986–2000 – za občino Braslovče (Uradni list RS, št. 21/90 in 82/04), ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega načrta občine Žalec – za občino Braslovče (Uradni list RS, št. 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 11/99, 28/99, 37/99, 98/00 in 82/04), b)     spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega načrta občine Velenje za obdobje 1986–2000, dopolnjenega 1988 in 1990, ter družbenega načrta občine Velenje za obdobje 1986–1990 – za občino Šmartno ob Paki, dopolnjenega 1997, 1997/1 in 1997/2 (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 7/98, 10/99, 8/00 in 14/04), c)     spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega načrta občine Velenje za obdobje 1986–2000 – za občino Šoštanj (Uradni list občine Šoštanj, št. 7/00 in 5/04), dopolnjenega leta 1989 (Uradni vestnik občine Velenje, št. 6/1990), in srednjeročnega družbenega načrta občine Velenje za obdobje 1986–1990 – za občino Šoštanj (Uradni list občine Šoštanj, št. 7/00 in 5/04).

(2)Z dnem uveljavitve te uredbe na ureditvenem območju iz njenega 3. člena prenehajo veljati določila: a)     Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP2, b)     Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij ter območje odprtega prostora Občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik MOV, št. 11/01 in 11/02), c)     Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege na osnovi sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Šmartno ob Paki v letu 2002 (Uradni vestnik MOV, št. 15-A/04), d)     Odloka o lokacijskem načrtu za center Šmartno ob Paki (Uradni vestnik MOV št. 14/04), e)     Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 05, ki vključuje ureditvena območja naselij Kavče, Podkraj (zahodni del), zaselka Tajna, naselij Podgorje in Lokovica z razloženimi deli (Uradni vestnik občine Velenje, št. 11/88 in 9/93, in Uradni list občine Šoštanj, št. 7/00 in 1/05), f)      Odloka o ureditvenem načrtu za industrijsko cono TEŠ (Uradni vestnik občine Velenje, št. 6/91, in Uradni list občine Šoštanj, št. 7/05).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.