Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih

Ta pravilnik ureja postopek za uveljavljanje znižanega plačila staršev za programe predšolske vzgoje v vrtcih, ki izvajajo javno službo, lestvico plačilnih razredov in določa dohodke in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, kot tudi način njihovega izkazovanja in ugotavljanja. Ta pravilnik ureja tudi uveljavljanje oprostitve plačila za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec in sofinanciranje plačil staršev iz državnega proračuna. Določbe II., III., IV. in IV.A poglavja pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za starše, ki imajo otroke vključene v zasebni vrtec, ki se financira na podlagi prvega odstavka 34. člena Zakona o vrtcih oziroma pri zasebniku, ki je v skladu s 37. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo in 36/08) vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov.

Ceno programov predšolske vzgoje krijejo starši oziroma zakoniti zastopniki otroka (v nadaljnjem besedilu: starši) in občina. Občina krije del cene programa za:

-       otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče,

-       otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev,

-       otroke tujcev, katerih vsaj eden od staršev ima na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji.

Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine. V posameznem plačilnem razredu plačajo starši določen odstotek cene programa. Starši plačajo največ 80% cene programa, v katerega je vključen otrok. Plačilo 80% cene je polno plačilo. Starši lahko uveljavljajo znižano plačilo programa, ki se določi po naslednji lestvici: Plačilni razred Če znaša bruto mesečni dohodek na družinskega člana v % od bruto povprečne plače na zaposlenega v RS v preteklem koledarskem letu Znaša plačilo naslednji odstotek od cene programa

1.do 25% 10%

2.nad 25% do 35% 20%

3.nad 35% do 45% 30%

4.nad 45% do 55% 40%

5.nad 55% do 70% 50%

6.nad 70% do 90% 60%

7.nad 90% do 110% 70%

8.nad 110% 80% Plačilni razred Če znaša bruto mesečni dohodek na družinskega člana v % od bruto povprečne plače na zaposlenega v RS v preteklem koledarskem letu Znaša plačilo naslednji odstotek od cene programa 1. do 25% 10% 2. nad 25% do 35% 20% 3. nad 35% do 45% 30% 4. nad 45% do 55% 40% 5. nad 55% do 70% 50% 6. nad 70% do 90% 60% 7. nad 90% do 110% 70% 8. nad 110% 80% Če družina poleg premoženja, ki ga določa drugi odstavek 32.a člena zakona o vrtcih, razpolaga še z drugim premoženjem, katerega vrednost presega:

-       42.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za en plačilni razred,

-       84.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za dva plačilna razreda,

-       125.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za tri plačilne razrede. Če premoženje družine presega vrednost 210.000 eurov, je plačilo staršev 80% cene programa. Ne glede na določilo četrtega in petega odstavka tega člena lahko občina v izjemnih primerih v skladu z 32. členom Zakona o vrtcih pri določitvi plačila upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine in:

-       določi višje plačilo, kot bi izhajalo iz določitve plačila na podlagi četrtega odstavka tega člena, če ugotovi, da je dejanski socialni položaj družine bistveno boljši kot bi izhajal iz njenega izkazanega dohodka;

-       določi nižje plačilo oziroma izjemoma določi oprostitev plačila, kot bi izhajalo iz določitve plačila na podlagi četrtega odstavka tega člena, če ugotovi, da kljub večjemu izkazanemu dohodku družina živi v težkih socialnih razmerah. Pri določitvi plačilnega razreda se lahko upoštevajo tudi občinski akti, ki določajo znižanje plačil staršev, tako da se plačilni razred, ki je staršem določen v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom tega člena, zniža.

Če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za starejšega otroka plačujejo za en razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so plačila oproščeni. Določilo prejšnjega odstavka se ne uporablja, če je staršem določeno plačilo v višini prvega plačilnega razreda.

Mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna iz letnega dohodka družine. Letni dohodek družine je vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu. V ta dohodek se štejejo obdavčljivi in neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, prejeti v obdobju preteklega koledarskega leta, razen:

-       dodatka za pomoč, postrežbo in varstvenega dodatka;

-       dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenca);

-       prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini;

-       štipendij;

-       otroškega dodatka in dodatka za veliko družino;

-       pomoči ob rojstvu otroka;

-       dodatka za nego otroka;

-       sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče. V dohodek družine po tem pravilniku se upoštevajo preživnine, do katere so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova in prejete pokojnine. Preživnina se v dohodek družine ne upošteva le v primeru, ko vlagatelj dokaže, da je upravičenec ne prejema. Izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, ki jih izplača posamezni družinski član, se pri ugotavljanju letnega dohodka družine odštejejo.

Kot bruto dohodek se upošteva dohodek, ugotovljen iz naslednjih virov podatkov davčnega organa:

-       iz odločbe o odmeri dohodnine oziroma informativnega izračuna dohodnine, na katerega zavezanec ni vložil ugovora,

-       če podatkov iz prejšnje alineje ni, se upoštevajo podatki iz informativnega izračuna dohodnine, na katerega je zavezanec vložil ugovor, oziroma iz napovedi za odmero dohodnine,

-       če podatkov iz prejšnjih dveh alinej ni, se vzame podatke iz datoteke kontrolnih podatkov za odmero dohodnine,

-       iz podatkov o dohodkih iz kapitala, ki izhajajo iz odmerne odločbe oziroma če te ni, iz datoteke kontrolnih podatkov,

-       iz podatkov o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,

-       iz podatkov o obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,

-       iz podatkov o zavarovalnih osnovah samostojnih podjetnikov.

Pri dohodkih, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma dejanskih stroškov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane stroške oziroma za dejanske stroške. Pri dohodku iz dejavnosti, pri katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva prihodek, zmanjšan za normirane odhodke. Tako ugotovljen dohodek se poveča za obračunane prispevke. Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se upoštevajo brez znižanj in olajšav in se ugotavljajo na podlagi potrdila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in priznanih oprostitvah ter olajšavah. Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, se v dohodek vlagateljeve družine všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine. Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, brez upoštevanj znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri dohodkih samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane odhodke.

Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se upoštevajo naslednji družinski člani, ki imajo v odnosu do vlagatelja za znižano plačilo položaj:

-       zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

-       otroka, pastorka, otroka zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja ali posvojenca, ki živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja,

-       vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta roditeljska pravica, kadar živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta dolžan preživljati,

-       staršev vlagatelja, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če jih je dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja. Pri izračunu dohodka na družinskega člana se ne upoštevajo družinski člani, ki so v institucionalnem varstvu in so v celoti oproščeni plačila storitev ter družinski člani, ki prestajajo zaporno kazen. Med družinske člane se ne štejejo otroci, do katerih imajo starši le preživninsko obveznost. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za družinskega člana šteje otrok, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni, če mu je priznana pravica do otroškega dodatka.

Kot premoženje družine iz petega odstavka 3. člena tega pravilnika se šteje naslednje premično in nepremično premoženje, ki ga imajo družinski člani in s katerim razpolagajo na dan vložitve vloge za znižano plačilo:

-       stanovanja in stanovanjske hiše, ki jih družinski člani ne uporabljajo za stalno bivanje,

-       poslovni prostori in poslovne stavbe,

-       prostori za počitek in rekreacijo,

-       plovila, ki jih je v skladu s Pomorskim zakonikom treba vpisati v vpisnik čolnov,

-       stavbna zemljišča, razen zemljišča, na katerem stoji stanovanjska hiša, v kateri družina živi,

-       vrednost osebnega vozila nad 18 minimalnih plač,

-       kapitalski deleži v gospodarskih družbah in zadrugah,

-       vrednosti papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,

-       drugo premično premoženje večje vrednosti. Če družina razpolaga z več osebnimi vozili, se vrednost 18 minimalnih plač odšteje od skupne vrednosti vseh osebnih vozil, razlika pa se upošteva kot premoženje. Za premično premoženje večje vrednosti iz devete alinee prvega odstavka tega člena šteje vsaka posamezna premičnina, ki presega vrednost 8.000 eurov. Če pridobivajo družinski člani dohodke z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, prostorov za počitek oziroma rekreacijo, zemljišč, opreme, vozil in drugega premoženja v najem in so ti dohodki že upoštevani pri ugotavljanju dohodkov družinskih članov, se to premoženje ne upošteva na način, kot ga določa peti odstavek 3. člena tega pravilnika.

Premoženje družinskih članov in njegova vrednost se ugotavlja na podlagi pisne izjave staršev, ki jo morajo izpolniti na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. Vrednost kapitalskih deležev v gospodarskih družbah ter zadrugah se ugotavlja na podlagi podatkov iz letnih poročil o tekoči vrednosti kapitala. Občinski organ lahko pravilnost izjave staršev v skladu z zakonom preveri pri pristojnih davčnih in drugih organih, ki vodijo davčne in druge z zakonom predpisane evidence, ki vsebujejo podatke o posamezni vrsti premoženja. Pravilnost izjave o vrednosti premoženja lahko občinski organ ugotavlja tudi na podlagi vrednosti, ki izhajajo iz veljavnih tržnih standardov (npr. eurotax cenitve za osebna vozila).

Če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz prejšnjega člena, se ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi.

Vrednosti premoženja iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika se seštevajo. Če je vrednost posameznega premoženja iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika upoštevana v različnih davčnih in drugih evidencah ter v poslovnih knjigah, se upošteva posamezna vrsta premoženja samo po eni izmed naštetih alinej iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika.

Občina na podlagi podatkov o dohodkih, prejemkih in premoženju na novo določi plačilo s 1. januarjem oziroma ob sprejemu otroka v vrtec. Občina lahko v skladu s svojimi akti in razpoložljivimi finančnimi sredstvi staršem plačilni razred, ki jim je določen po tem pravilniku, zniža. (črtan)

Vloga za znižano plačilo se uveljavlja pri pristojnem občinskem organu. Vlogo odda eden od staršev (vlagatelj) na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika, v vrtcu, v katerega je vključen otrok, lahko pa tudi neposredno pri pristojnem občinskem organu. Vloga vsebuje:

-       navedbo obdobja, za katero se uveljavlja znižano plačilo,

-       podatke o vlagatelju: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča (za tujce začasnega), EMŠO, davčna številka,

-       podatke o otrocih: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča (za tujce začasnega), vrtec, v katerega so oziroma bodo vključeni,

-       podatke o vseh družinskih članih: ime in priimek, sorodstveno razmerje do vlagatelja, leto rojstva in status,

-       podatke o zaposlitvi staršev oziroma opravljanju dejavnosti,

-       podatke o obdavčljivih letnih bruto dohodkih družinskih članov,

-       podatke o premoženju družinskih članov,

-       opis posebnih socialnih razmer. Podatke o dohodkih za preteklo koledarsko leto za vse družinske člane, ki so zavezanci za dohodnino, podatke o premoženju ter druge podatke pridobi občinski organ po uradni dolžnosti iz podatkov Davčne uprave Republike Slovenije, podatkov iz uradnih evidenc centrov za socialno delo, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Geodetske uprave Republike Slovenije ter drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih, premoženju oziroma pravicah iz javnih sredstev in iz drugih dokazov v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Za polnoletne družinske člane, ki niso zavezanci za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji, vlagatelj priloži vlogi ustrezno potrdilo izplačevalca o dohodkih v preteklem koledarskem letu. Za polnoletne družinske člane, ki nimajo dohodkov, vlagatelj v vlogi navede podatke, iz katerih je razviden status osebe, tako da jih lahko uradna oseba preveri v uradnih evidencah. Če podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, predloži ustrezno dokazilo vlagatelj. Vlagatelju, ki za družinske člane iz prejšnjih dveh odstavkov ne navede podatkov, na podlagi katerih lahko uradna oseba ugotovi oziroma preveri njihov status v uradnih evidencah, se določi polno plačilu.

Ne glede na določbo četrtega odstavka 13. člena tega pravilnika vlagatelju ob naslednji uveljavitvi znižanega plačila za vrtec ni potrebno v obrazcu izpolniti podatka o njegovi EMŠO in davčni številki ter podatka o EMŠO in davčni številki otrok, če so bili ti podatki že navedeni v prvi vlogi, na podlagi katere je bila izdana odločba o znižanem plačilu.

Obrazec vloge za znižano plačilo je dostopen v izbranem vrtcu, na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport in na državnem portalu E-uprava. Če je občina vzpostavila možnost elektronske oddaje vlog, lahko starši oddajo vlogo tudi v elektronski obliki s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

Če vloga za uveljavljanje znižanega plačila ni popolna oziroma vlagatelj ne predloži dokazil iz 13. člena tega pravilnika ali ne navede podatkov o tem, pri katerih organih si lahko pristojni organ pridobi podatke za določitev znižanega plačila, pristojni organ vlagatelja opozori na pomanjkljivost in mu določi rok, v katerem mora pomanjkljivosti odpraviti. Če vloga ni v tem roku dopolnjena, organ s sklepom zavrže vlogo.

Če starši vključijo v vrtec še drugega oziroma nadaljnjega otroka in jim je za starejšega otroka že določeno plačilo za vrtec, uveljavljajo oprostitev plačila za mlajšega otroka pri pristojnem organu občine, ki je izdal odločbo za starejšega otroka na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. Vloga vsebuje:

-       podatek o vlagatelju: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča (za tujce začasno prebivališče) in EMŠO,

-       ime in priimek, EMŠO in naslov prebivališča mlajšega otroka,

-       navedbo vrtca in programa, v katerega bo vključen mlajši otrok,

-       ime, priimek in naslov prebivališča starejšega otroka, za katerega je že izdana odločba o znižanem plačilu,

-       navedba vrtca, v katerega je vključen starejši otrok.

Znižano plačilo in oprostitev plačila za mlajšega otroka se uveljavlja v občini, ki v skladu z 2. členom tega pravilnika krije del cene programa za otroka. Za otroke, ki so že vključeni v vrtec, se znižano plačilo in oprostitev plačila za mlajšega otroka uveljavi s 1. januarjem naslednjega leta. Starši oddajo vlogo praviloma do 15. novembra tekočega leta. Za otroke, ki se vključijo v vrtec med šolskim letom, se znižano plačilo in oprostitev plačila za mlajšega otroka uveljavi z dnem, ko je otrok sprejet v vrtec, če starši oddajo vlogo najkasneje 15 dni pred predvideno vključitvijo. Če starši zamudijo rok iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se znižano plačilo in oprostitev plačila za mlajšega otroka uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko so oddali vlogo.

Za določitev plačila se upošteva mesečni bruto dohodek družine v preteklem letu oziroma v primeru, ko je otrok vključen v vrtec po 1. januarju, mesečni bruto dohodek družine v predpreteklem letu. Če družina v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, se za določitev plačila upoštevajo dohodki iz tekočega leta, znižani za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji glede na preteklo koledarsko leto. Če starši v koledarskem letu, za katerega se ugotavlja letni dohodek družine, niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, se za določitev plačila upoštevajo vsi dohodki, ki izhajajo iz odločbe o dohodnini, razen plač in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Tem dohodkom se prišteje povprečna letna plača staršev, izračunana na podlagi njihovih plač iz tekočega leta, znižana za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji glede na preteklo koledarsko leto. V primerih iz prejšnjega odstavka se vlogi priloži potrdilo delodajalca o bruto plači za obdobje zadnjih treh mesecev pred oddajo vloge.

Če vsi družinski člani, ki so zavezanci za dohodnino, še niso prejeli odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto, pristojni organ določi akontacijo plačila največ za tri mesece. Višina akontacije se določi v skladu s četrtim odstavkom 16. člena tega pravilnika.

Če se med letom spremeni število družinskih članov ali če pride do zaposlitve ali izgube zaposlitve enega izmed družinskih članov ali do namestitve otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva, se plačilo določi na novo. Spremembo mora vlagatelj sporočiti pristojnemu občinskemu organu v roku 15 dni, ko je sprememba nastala. Sprememba se ugotavlja na osnovi ustreznega dokumenta. Novo plačilo se uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko je vlagatelj sporočil spremembo, razen v primeru spremembe stalnega prebivališča in zaposlitve, ki se uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se v primeru, kadar je vlagatelj uveljavljal spremenjena dejstva in okoliščine iz naslova pridobljene pravice do denarne socialne pomoči, oprostitev plačila uveljavi z dnem pridobitve te pravice na podlagi odločbe o določitvi denarne socialne pomoči. Vlagatelju, ki ne ravna v skladu z določilom drugega odstavka tega člena, se razlika zaradi prenizkega plačila poračuna naslednji mesec z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj je dolžan v skladu z določbo tega člena sporočiti pristojnemu občinskemu organu, ki je izdal odločbo o znižanem plačilu, tudi spremembo stalnega prebivališča. V skladu s tem členom lahko občina določi novo plačilo, če pride med letom do okoliščin, ki se lahko obravnavajo kot izjemni primeri v skladu s sedmim odstavkom 3. člena pravilnika.

Pristojni občinski organ določi višino plačila za otroka v odstotku od cene programa in o tem izda odločbo najkasneje do 31. januarja tekočega leta oziroma, v primerih iz tretjega in četrtega odstavka 15. člena tega pravilnika, v roku 30 dni po prejemu vloge. Odločba se vroči vlagatelju in vrtcu, v katerega je otrok sprejet. Na podlagi odločbe o določitvi plačila vrtec vlagatelju izstavi račun. Če se plačilo staršev sofinancira iz državnega proračuna, se odločba vroči tudi ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo. Za način sofinanciranja plačil staršev za vrtec se uporabljajo določbe pravilnika, izdanega na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o vrtcih.

Zoper odločbo o določitvi plačila lahko vlagatelj v roku 15 dni vloži pritožbo. O pritožbi zoper odločbo, ki jo je izdala občinska uprava, odloča župan.

Starši so dolžni poravnati račun v roku 8 dni od izstavitve računa za pretekli mesec, sicer jim vrtec zaračuna zakonite zamudne obresti.

Na podlagi odločbe, s katero je staršem določeno znižano plačilo, ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, zagotavlja sofinanciranje plačil staršev iz državnega proračuna, ki imajo hkrati vključenega več kot enega otroka v javni vrtec ali zasebni vrtec s koncesijo, tako da se za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine od 1. septembra 2008 dalje zagotavljajo sredstva v celotni višini plačila, ki je določeno staršem z odločbo.

Ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo zagotavlja sofinanciranje plačil staršev iz državnega proračuna, ki imajo otroke vključene v zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna na podlagi 34. člena Zakona o vrtcih, tako da za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec, od 1. septembra 2008 dalje zagotavlja sredstva v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca. Če je dejansko plačilo staršev v zasebnem vrtcu nižje kot bi bilo v javnem vrtcu, se sofinancira plačilo staršev v višini plačila, veljavnega v skladu s ceno zasebnega vrtca. Osnova za izračun se določi za posameznega otroka upravičenca, na podlagi cene istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca.

Če ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, pri preverjanju podatkov iz evidence upravičencev do sofinanciranja plačil staršev s podatki iz uradnih evidenc ugotovi neskladje podatkov, tako da bi bilo treba izdati drugačno odločbo, ker vlagatelj ni upravičen do znižanega plačila oziroma oprostitve plačila ali je upravičen do drugačnega plačilnega razreda, kot mu je določen z odločbo, o tem obvesti občino, ki je izdala odločbo.

Davčna uprava Republike Slovenije posreduje občini na njeno obrazloženo zahtevo na podlagi 47. člena Zakona o vrtcih naslednje podatke o obdavčljivih dohodkih po zakonu, ki ureja dohodnino in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki urejajo dostavo podatkov za odmero dohodnine za naslednje vrste dohodkov:

-       plače, nadomestilo plače in povračila stroškov v zvezi z delom (šifra 1101),

-       bonitete (šifra 1102),

-       regres za letni dopust (šifra 1103),

-       jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in solidarnostne pomoči (šifra 1104),

-       premije za prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (šifra 1105),

-       pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno s tujo pokojnino (šifra 1106),

-       nadomestila iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (šifra 1107),

-       nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja (šifra 1108),

-       drugi dohodki iz delovnega razmerja (šifra 1109),

-       dohodki dijakov in študentov, prejetih v času statusa (bruto dohodek) (šifra 1211),

-       dohodki dijakov in študentov, prejetih v času brez statusa (šifra 1212),

-       dohodki verskih delavcev (šifra 1220),

-       preostali dohodki iz drugega pogodbenega razmerja (šifra 1230),

-       dohodek iz dejavnosti, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna (šifra 2100),

-       dohodek, ugotovljen z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 25% (šifra 2210),

-       dohodek, ugotovljen z upoštevanjem posebne olajšave za samozaposlene v kulturi (normirani odhodki 25%) (šifra 2220),

-       dohodek, ugotovljen z upoštevanjem posebne olajšave za samostojne novinarje (normirani odhodki 25%) (šifra 2230),

-       dohodek, ugotovljen z upoštevanjem normiranih dohodkov v višini 70% (šifra 2240),

-       dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (šifra 3100),

-       dohodki poklicnih športnikov (šifra 2250),

-       dohodek iz oddajanja premoženja v najem (šifra 4100),

-       dohodek iz prenosa premoženjske pravice (šifra 4200),

-       dobiček iz kapitala, dosežen z odsvojitvijo kapitala – vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijskih kuponov (šifra 5200),

-       obresti fizične osebe, dosežene na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU (šifra 5300),

-       obresti (šifra 5400),

-       obresti iz finančnega najema (šifra 5500),

-       obresti na obveznice »SOS2E«, izplačane upravičencem (šifra 5600),

-       dividende (šifra 5700),

-       dividende in obresti, izplačane preko posrednika, ki ni dolžan izračunati in odtegniti davka (šifra 5800),

-       obresti, dosežene ob odsvojitvi diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo papirja ali pri odkupu diskonitiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred ali ob dospelosti papirja oziroma ob vnovčitvi diskontiranih dolžniških vrednostnih papirjev (šifra 5900),

-       darila (šifra 6100),

-       priznavalnine (šifra 6200),

-       preostali drugi dohodki (šifra 6300),

-       podatek o zavarovalni osnovi samostojnega podjetnika (šifra ZOS),

-       podatek o obračunanih prispevkih za socialno varnost pri dohodkih s šifro 2210, 2220, 2230, 2240 in 2250. Zahtevo za posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka oblikujejo občine v skladu z navodilom Davčne uprave Republike Slovenije in Ministrstva za šolstvo in šport.

Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so oproščeni plačila. Oprostitev plačila uveljavljajo v občini, ki v skladu z 2. členom tega pravilnika krije del cene programa za otroka. Občina izda za obdobje prejemanja denarne socialne pomoči začasno odločbo o oprostitvi plačila na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči. Plačila so oproščeni tudi rejenci, ceno programa, v katerega je otrok vključen, pa krije občina, v kateri ima rejenec stalno prebivališče. Vlogo odda rejnik.

Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila, vrtec izstavi račun v višini polnega plačila. Če starši ne uveljavljajo oprostitve plačila za drugega in nadaljnje otroke, jim pravica do brezplačnega vrtca ni priznana. Vrtec vsak mesec posreduje občini iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika seznam vključenih otrok, za katere starši niso uveljavljali znižanega plačila, in vključenih otrok, ki niso upravičenci do javnih sredstev iz 2. člena tega pravilnika. Seznam vsebuje ime in priimek otroka, naslov njegovega stalnega prebivališča in program, v katerega je vključen. Vrtec vsak mesec posreduje občini tudi seznam otrok, ki so se iz vrtca v preteklem mesecu izpisali.

Odločba o določitvi plačila preneha veljati v naslednjih primerih:

-       z dnem izpisa starejšega otroka iz vrtca, če je vključen le en mlajši otrok iz iste družine,

-       če se spremenijo okoliščine, ki vplivajo na določitev višine plačila,

-       z vključitvijo drugega otroka v vrtec. V primerih iz prejšnjega odstavka izda občina novo odločbo na predlog stranke ali po uradni dolžnosti.

Vlagatelj je materialno in kazensko odgovoren za resničnost podatkov, ki jih navede v vlogi. Če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov, lahko začne z obnovo postopka določitve plačila za vrtec po uradni dolžnosti in izda novo odločbo, s katero določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila.

Podatki na vlogi za uveljavljanje znižanega plačila in podatki o plačilu staršev so osebni podatki, ki morajo biti varovani v skladu z zakonom. Postopek uveljavljanja znižanega plačila mora zagotavljati zaupnost podatkov. Vse osebe, ki imajo v postopku uveljavljanja znižanega plačila in pri izvajanju plačil staršev vpogled v osebne podatke, so jih dolžne varovati kot poklicno skrivnost. Pri uveljavljanju znižanega plačila se za zbiranje in varovanje osebnih podatkov smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja varovanje osebnih podatkov na področju vzgoje in izobraževanja.

Pristojni občinski organi so z dokumentarnim gradivom o določitvi plačil dolžni ravnati v skladu s pravili, ki jih določa predpis o upravnem poslovanju. Dokumentarno gradivo o določitvi plačil staršev morajo upravni organi hraniti najmanj pet let. Priloga: Vloga za oprostitev plačila vrtca za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec ( se preneha uporabljati) Priloga: Obrazec VRT/1: Vloga za znižano plačilo vrtca ( se preneha uporabljati) Priloga: Navodila za izpolnjevanje vloge za znižano plačilo vrtca ( se preneha uporabljati) Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Do uvedbe eura kot denarne enote v Republiki Sloveniji se zneski iz petega in šestega odstavka 3. člena in tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika, ki so določeni v eurih, preračunajo v tolarsko protivrednost po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 tolarjev. Z dnem uvedbe eura se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v odločbah in potrdilih, iz katerih so razvidni dohodki vlagatelja in njegovih družinskih članov glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 tolarjev.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96, 39/97 – odločba US, 1/98, 84/98, 44/00 – odločba US, 102/00, 111/00, 92/02, 120/03, 110/05 in 45/06).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 79/08) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 19. člen Pravnomočne odločbe o znižanem plačilu, ki so bile vlagateljem na podlagi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06) že izdane za obdobje od 1. januarja 2008 dalje in iz njih izhaja določeno znižano plačilo za dva ali več otrok, ki so hkrati vključeni v vrtec iz iste družine, se uporabljajo kot pravna podlaga za oprostitev plačila za vrtec za mlajše otroke od 1. septembra 2008 do 31. decembra 2008, kot to določa četrti odstavek 32. člena v povezavi z 31. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 25/08). Odločbe iz prejšnjega odstavka občine posredujejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo najkasneje do 30. septembra 2008. Starši, ki še nimajo izdane odločbe o znižanem plačilu oziroma imajo izdano odločbo o znižanem plačilu le za starejšega otroka in bodo imeli s 1. septembrom 2008 v vrtec vključena najmanj dva otroka, vložijo vlogo za določitev znižanega plačila oziroma za oprostitev plačila za mlajšega otroka od navedenega datuma dalje v skladu s tem pravilnikom najkasneje do 31. avgusta 2008. 20. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 119/08) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 7. člen Vloge, ki so jih vlagatelji oddali do dneva uveljavitve tega pravilnika, na obrazcu, ki je bil priloga k Pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06 in 79/08), se štejejo za vloge, oddane na veljavnem obrazcu. 8. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 102/09) vsebuje naslednjo končno določbo: »5. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZJPJS (Uradni list RS, št. 62/10) določa: »64. člen Z dnem začetka uporabe tega zakona se za posamezno pravico iz javnih sredstev prenehajo uporabljati: […]

9.Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08 in 102/09), razen 21., 21.a in 21.b člena, za znižano plačilo vrtca.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »65. člen

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2011, razen določb o državni štipendiji, znižanem plačilu vrtca, o subvenciji malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence ter o subvenciji prevozov za dijake in študente, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2011.«.