Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS-D)

V Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 7/03 – uradno prečiščeno besedilo) se tretji odstavek 5. člena črta.

6. člen se spremeni tako, da se glasi: Državljanstvo Republike Slovenije pridobi oseba, rojena v tujini, starejša od 18 let, ki do dopolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije in izpolnjuje naslednja pogoja: 1. da je od njenega rojstva do dane izjave eden od staršev državljan Republike Slovenije oziroma da je bil državljan Republike Slovenije do smrti, če je umrl pred dano izjavo, 2. da ji po dopolnjenem 18. letu starosti državljanstvo Republike Slovenije ni prenehalo na podlagi odpusta, odreka ali odvzema. Izjava o priglasitvi iz prvega odstavka prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Če organ ni pristojen za vpis matičnih dejstev, mora vlogo najpozneje v petih dneh odstopiti pristojnemu organu in o tem obvestiti vložnika vloge.«.

V prvem odstavku 10. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi: »4. da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost;«. 6. točka se spremeni tako, da se glasi: »6. da ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, ali da ji ni bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta;«. 10. točka se spremeni tako, da se glasi: »10. da da prisego o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije;«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Šteje se, da je pogoj iz 2. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če je oseba brez državljanstva, če dokaže, da ga po zakonu njene države izgubi s samo naturalizacijo ali če dokaže, da tuja država ne odloči o vlogi za prenehanje državljanstva v razumnem roku. Šteje se, da država ne odloči v razumnem roku, če je oseba vlogo za prenehanje državljanstva pri pristojnih organih vložila najpozneje v 60 dneh po izdaji zagotovila, in je v dveh letih od vročitve zagotovila storila vse potrebno za uspešno dokončanje postopka pri pristojnih organih matične države. Če dokaže, da njena država ne daje odpusta ali, da prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki je sankcionirano v njenih predpisih, zadošča izjava prosilca, da se odreka tujemu državljanstvu, če bo pridobil državljanstvo Republike Slovenije. Dokaza o izpolnjevanju 2. točke prvega odstavka tega člena ni treba predložiti državljanu države članice Evropske unije, če obstaja med državama vzajemnost.«. 2. točka četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »2. če je oseba uspešno dokončala javnoveljavni program srednješolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji;«. V 4. točki se pika nadomesti s podpičjem, za 4. točko pa doda 5. točka, ki se glasi: »5. če je oseba končala osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.«. V petem odstavku se za drugim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja, ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti opravljanja izpita, se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme osebe.«. Za sedmim odstavkom se dodajo osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo: »Šteje se, da oseba dejansko živi v Republiki Sloveniji, če je fizično prisotna na njenem ozemlju, in je tu središče njenih interesov, kar se presoja na podlagi njenih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo na to, da med osebo in Republiko Slovenijo obstajajo tesne in trajne povezave. Šteje se, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu. Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati. Šteje se, da ima oseba urejen status tujca, če ima v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja za državljana Evropske unije ali, če tako določa drug zakon. Prisega o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije, se glasi: Izrekam zvestobo moji novi domovini Republiki Sloveniji in se s prisego zavezujem, da bom spoštoval svobodni demokratični ustavni red Republike Slovenije, vrednote in načela svobode in demokracije in da bom kot državljan Republike Slovenije izpolnjeval svoje dolžnosti in obveznosti. Prisegam, da ne bom deloval in podpiral delovanja proti svobodnemu in demokratičnemu ustavnemu redu ali obstoju Republike Slovenije in da protipravno ne bom ogrožal organov Republike Slovenije ali predstavnikov teh organov. Prisegam, da ne bom podpiral delovanja zoper interese Republike Slovenije z uporabo nasilja ali pripravljalnih dejanj k uporabi nasilja. Postopek in način slovesnega dejanja podaje prisege predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, v treh mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.«.

V 11. členu se za prvim odstavkom dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo: »Zoper zagotovilo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pred odločitvijo o naturalizaciji tujca, ki predloži dokaz o izpolnjevanju pogojev iz 2. točke prvega odstavka 10. člena zakona, pristojni organ ponovno preveri pogoje iz 6. in 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona. Če stranka ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, se njena vloga zavrne.«. Sedanji drugi odstavek postane peti odstavek.

Prvi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.«. V tretjem odstavku se beseda »dve« nadomesti z besedo »tri«, na koncu pa se doda besedilo, ki se glasi: »Šteje se, da je pogoj neprekinjenega prebivanja izpolnjen, tudi če oseba fizično ni prisotna na ozemlju Republike Slovenije zaradi razlogov, ki na njeni strani ali na strani zakonca ne štejejo za prekinitev bivanja. Okoliščine zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, določi Vlada Republike Slovenije.«. V četrtem odstavku se za besedilom »pogoja iz 2. točke 10. člena« doda besedilo »in pogoja neprekinjenega prebivanja iz prejšnjega odstavka«. Za osmim odstavkom se doda deveti odstavek, ki se glasi: »Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo, ki je v Republiki Sloveniji obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski program, če dejansko živi v Republiki Sloveniji najmanj sedem let, od tega neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 2., 4., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.«.

Drugi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »Osebam iz drugega člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06), ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, ni treba izpolnjevati pogoja neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi urejenega statusa tujca, pogoja 4. točke, če niso zavezanci za plačilo davkov v Republiki Sloveniji, pa tudi ne pogoja iz 9. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.«. Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi: »Če oseba uveljavlja korist države iz razloga, ki ne spada v pristojnost nobenega resornega organa, ugotovi obstoj razloga iz prvega odstavka tega člena Vlada Republike Slovenije na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.«.

27. člen se spremeni tako, da se glasi: O pridobitvi državljanstva Republike Slovenije na podlagi 13. člena tega zakona odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. O pridobitvi državljanstva Republike Slovenije na podlagi 10., 12. in 14. člena tega zakona ter o izdaji zagotovila na podlagi 11. člena tega zakona odloča upravna enota. O priglasitvi državljanstva na podlagi 5., 6. in 41. člena tega zakona odloča upravna enota. O prenehanju državljanstva Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 9. člena, 18., 22., 23., 25. in 26. člena tega zakona ter o izdaji zagotovila na podlagi 19. člena tega zakona odloča upravna enota.«.

Za 27. členom se dodajo 27.a, 27.b, 27.c in 27.d člen, ki se glasijo: Prošnja za pridobitev ali prenehanje državljanstva se vloži na upravni enoti. Prošnja za pridobitev državljanstva Republike Slovenije na podlagi 13. člena tega zakona se lahko vloži tudi pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, ali diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, prošnja za prenehanje državljanstva pa se lahko vloži tudi pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini. Uradna oseba najpozneje v 15 delovnih dneh od vložitve vloge po uradni dolžnosti priskrbi podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco državni organ sam, in zahteva podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Po uradni dolžnosti zahteva tudi podatke o dejstvih, ki se štejejo za davčno tajnost in kažejo na izpolnjevanje pogoja iz 9. točke prvega ostavka 10. člena tega zakona. Za odločanje v postopkih pridobitve in prenehanja državljanstva je pristojna upravna enota, na območju katere ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Če ima oseba v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno in začasno prebivališče, je pristojna upravna enota, na območju katere ima oseba prijavljeno stalno prebivališče. Če ima oseba v Republiki Sloveniji prijavljenih več začasnih prebivališč, je pristojna upravna enota, na območju katere ima oseba prijavljeno zadnje začasno prebivališče. Če oseba v Republiki Sloveniji nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča, je pristojna upravna enota, na območju katere je oseba imela prijavljeno zadnje stalno ali začasno prebivališče. Če oseba v Republiki Sloveniji ni imela prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, je pristojna upravna enota, na območju katere so imeli starši osebe prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Če starši niso imeli prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojna upravna enota, na območju katere je vpisano rojstvo osebe. Če nobena navedena okoliščina ne obstaja ali ni obstajala, je za odločanje pristojna Upravna enota Ljubljana.

Odločba upravne enote, s katero je bilo odločeno, da oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije, se predloži v revizijo ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, razen odločbe, izdane v postopku, ki je bil predhodno zaključen z izdajo zagotovila na podlagi 11. člena tega zakona. Upravna enota upravno zadevo predloži v revizijo najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je potekel rok za pritožbo. Odločba upravne enote, s katero je bilo odločeno, da oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije, postane dokončna z dnem, ko je k odločbi dano soglasje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Ne glede na določbo 15. člena tega zakona postane oseba, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije v postopkih, ki spadajo v pristojnost upravne enote, državljan Republike Slovenije z dnem, ko poda prisego iz 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Upravna enota v primeru iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona predloži upravno zadevo ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki nato posebno prošnjo osebe predloži v soglasje Vladi Republike Slovenije.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, da v postopku revizije soglasje k odločbi upravne enote. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odločbo upravne enote odpravi in samo odloči o stvari, če ugotovi, da so bila na prvi stopnji nepopolno ali napačno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je bil v postopku napačno uporabljen materialni predpis. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, mora najpozneje v dveh mesecih od dneva prejema upravne zadeve opraviti revizijo. Kadar ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odločbo upravne enote odpravi, se rok iz prejšnjega odstavka lahko podaljša, vendar ne za več kot dva meseca.

Prvi in drugi odstavek 27.b člena in 27.c člen se uporabljajo tudi v postopkih pridobitve državljanstva Republike Slovenije, ki se končajo z izdajo zagotovila na podlagi 11. člena tega zakona.«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi: O pridobitvi ali prenehanju državljanstva je treba obvestiti organ, pristojen za vodenje matičnega registra.«.

31. člen se spremeni tako, da se glasi: Podatek o državljanstvu se za državljane Republike Slovenije zbira in nadalje obdeluje v matičnem registru v skladu z namenom zbiranja in nadaljnje obdelave osebnih podatkov v matičnem registru po določbah zakona, ki ureja matični register.«.

32. člen se spremeni tako, da se glasi: Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in upravne enote vodijo evidenco oseb, ki so pridobile državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo ali na podlagi mednarodnih pogodb, in evidenco oseb, ki jim je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo (v nadaljnjem besedilu: register državljanstev). Register državljanstev se vodi kot informatizirana podatkovna zbirka, ki jo vzdržuje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Podatke vpiše v register organ, ki je odločil o pridobitvi ali prenehanju državljanstva. Register državljanstev je računalniško povezan z registrom tujcev in matičnim registrom. V registru državljanstev se osebni podatki o osebah, ki se vpisujejo v register državljanstev, zbirajo in nadalje obdelujejo za ugotavljanje, urejanje in uveljavljanje njihovih pravic in obveznosti, odločanje o njihovih pravicah in obveznostih, spremljanje stanja na področju državljanstev, potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki jih potrebujejo za opravljanje z zakonom določenih nalog oziroma za vodenje in vzdrževanje z zakonom predpisanih zbirk in izvajanje statističnih, zgodovinskih in drugih raziskovanj, za katere imajo podlago v zakonu, ter za druge zakonite namene.«.

33. člen se spremeni tako, da se glasi: V registru državljanstev se o osebah, ki so pridobile državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo ali na podlagi mednarodnih pogodb, vodijo ti podatki: 1. osebno ime, 2. datum in kraj rojstva, 3. enotna matična številka občana, 4. spol, 5. dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja za državljana EU, 6. stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (ob naturalizaciji), 7. poklic in šolska izobrazba, 8. državljanstvo do naturalizacije, 9. številka in datum odločbe ter organ, ki je odločbo izdal, 10. pravna podlaga pridobitve državljanstva Republike Slovenije, 11. datum pridobitve državljanstva Republike Slovenije. V registru državljanstev se o osebah, ki jim je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo, vodijo ti podatki: 1. priimek in ime, 2. datum in kraj rojstva, 3. enotna matična številka občana, 4. spol, 5. stalno ali začasno prebivališče pred odhodom v tujino, 6. prebivališče ob prenehanju državljanstva Republike Slovenije, 7. poklic in šolska izobrazba, 8. podatek o tujem državljanstvu, 9. razlog za prenehanje državljanstva Republike Slovenije, 10. številka in datum odločbe ter organ, ki je odločbo izdal, 11. pravna podlaga prenehanja državljanstva, 12. datum prenehanja državljanstva. Osebni podatki se hranijo v evidencah še 50 let po smrti ali prenehanju državljanstva osebe, na katero se podatki nanašajo. Po poteku tega roka se podatki arhivirajo.«.

37. člen se spremeni tako, da se glasi: Državljanstvo Republike Slovenije se dokazuje z osebno izkaznico, potno listino, izpiskom iz matičnega registra ali potrdilom o državljanstvu. Obrazec potrdila o državljanstvu predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.«.

V 41. členu se številka »23« nadomesti s številko »36«. Za prvim odstavkom se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Izjava o priglasitvi iz prejšnjega odstavka se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri upravni enoti.«.

V 43. členu se besede »rojstno matično knjigo« nadomestijo z besedama »matični register«, besede »o matičnih knjigah« pa z besedami »ki ureja vpis v matični register«.

44. člen se spremeni tako, da se glasi: »Potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije izda upravna enota, ne glede na kraj stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki zahteva izdajo potrdila.«.

27., 27.a, 27.b, 27.c in 27.d člen zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. O vlogah, podanih do začetka uporabe teh določb, odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po določbah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 7/03 – uradno prečiščeno besedilo). Ne glede na prejšnji odstavek, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v primerih izdaje zagotovila na podlagi 11. člena zakona uporabi določbo drugega odstavka 4. člena tega zakona, v primerih odločanja na podlagi 13. člena zakona pa uporabi določbo drugega odstavka 6. člena tega zakona. Obrazec potrdila o državljanstvu izda minister, pristojen za notranje zadeve, v treh mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.

Pogoji za vodenje informatizirane podatkovne zbirke po določbi 32. člena zakona se zagotovijo najpozneje v treh mesecih od začetka veljavnosti tega zakona. Do informatizacije evidenc se uporablja določbe 32. in 33. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 7/03 – uradno prečiščeno besedilo).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 213-11/90-2/135 Ljubljana, dne 24. novembra 2006 EPA 979-IV Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Marko Pavliha l.r.