Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-G)

V Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 41/06 – uradno prečiščeno besedilo) se tretji odstavek 15. člena spremeni tako, da se glasi: »Prijava kandidata za sodniško funkcijo mora vsebovati naslednje podatke: osebno ter morebitno prejšnje osebno ime kandidata, datum in kraj rojstva, enotno matično številko občana (EMŠO), poštni naslov, na katerem je dosegljiv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter kontaktno telefonsko številko. Kandidat, ki še ni bil izvoljen v sodniško funkcijo, mora prijavi priložiti tudi dokazilo o splošni zdravstveni zmožnosti in dokazilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni opravil pravniškega državnega izpita v Republiki Sloveniji, vsak kandidat pa tudi življenjepis z opisom strokovne dejavnosti po pridobljeni univerzitetni diplomi z dokazili in dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev za izvolitev na razpisano sodniško mesto. Dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev iz prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi ministrstvo, pristojno za pravosodje.«. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izvolitev sodnika lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, pridobiva podatek o poslovni sposobnosti kandidata za sodniško funkcijo od upravljavca matičnega registra, podatek o državljanstvu pa od upravljavca centralne evidence o državljanstvu.«.

29. člen se spremeni tako, da se glasi: Ocena sodniške službe se sestavi ob upoštevanju naslednjih kriterijev: 1. strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sodnikova strokovna dejavnost, specialistični in podiplomski študij ter dosežen ugled v pravni stroki; 2. delovne sposobnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti doseženo razmerje med opravljenim in pričakovanim obsegom sodnikovega dela, ali sodnik strnjeno razpisuje naroke in strnjeno vodi obravnave, pravočasnost pisne izdelave sodne odločbe in pravočasnost postopanja v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi; 3. sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, pri čemer se upoštevajo zlasti dosežena stopnja pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljena predvsem v postopkih s pravnimi sredstvi, ali sodnik upošteva dobro sodno prakso in njegove sposobnosti za reševanje zapletenih in kompleksnih zadev; 4. opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov, zlasti reševanje zadev po vrstnem redu pripada, upoštevaje število dodeljenih zadev pa tudi razmerje med številom rešenih zadev, ki so določene kot sodni zaostanek, in številom vseh rešenih zadev, ter razmerje med številom rešenih pomembnejših zadev, ki so določene kot sodni zaostanek, in številom vseh rešenih pomembnejših zadev; 5. varovanje ugleda sodnika in sodišča, ki se ugotavlja zlasti na podlagi načina vodenja postopkov, komuniciranja s strankami in drugimi organi, varovanja neodvisnosti, nepristranskosti, zanesljivosti in pokončnosti ter obnašanja v službi in zunaj nje; 6. sposobnost ustnega in pisnega izražanja, kakor izhaja zlasti iz spisov obravnavanih zadev, izdelanih odločb in sodnikovega strokovnega delovanja; 7. opravljeno dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije, zlasti v okviru mentorstva, sodelovanje pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju ter sodelovanje v zakonodajnih postopkih; 8. odnos do sodelavcev pri opravljanju sodniškega dela; 9. sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na tako mesto, kakor se kaže zlasti v rezultatih dela na področju, ki je sodniku zaupano. Ocena sodniške službe mora vsebovati izpolnjevanje vseh kriterijev iz prejšnjega odstavka.«.

V tretjem odstavku 31. člena se na koncu odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »V okviru izdelave ocene sodniške službe se za ugotovitev izpolnjevanja kriterijev iz 2. in 6. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona pregledujejo spisi zadev, dodeljenih sodniku, in zadev, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno.«.

Drugi in tretji odstavek 32. člena se spremenita tako, da se glasita: »Ocena iz 4. točke prejšnjega odstavka se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izpolnjuje vse kriterije iz prvega odstavka 29. člena tega zakona, izkazuje nadpovprečno strokovno znanje, nadpovprečne delovne sposobnosti in nadpovprečne sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj ter nadpovprečno uspešno opravlja delo pri odpravi in preprečitvi zaostankov (1. do 4. točka prvega odstavka 29. člena). Ocena iz 5. točke prvega odstavka tega člena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik svetnik nadpovprečno izpolnjuje vse kriterije iz prvega odstavka 29. člena tega zakona, izkazuje izjemno strokovno znanje, izjemne delovne sposobnosti in izjemne sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj ter izjemno uspešno opravlja delo pri odpravi in preprečitvi zaostankov (1. do 4. točka prvega odstavka 29. člena).«.

Za 67. členom se doda nov 67.a člen, ki se glasi: Sodnik, ki napreduje na višje sodniško mesto in ima v reševanju zadeve, ki so mu bile dodeljene v času opravljanja sodniške službe pred imenovanjem na razpisano višje sodniško mesto in so določene kot sodni zaostanek, je lahko pod pogoji iz 67. člena tega zakona istočasno z imenovanjem na višje sodniško mesto dodeljen na prejšnje sodniško mesto. Sodnik opravlja sodniško službo na sodniškem mestu, na katerega je dodeljen, in na sodniškem mestu, na katerega je imenovan, v skladu s sporazumom oziroma odločitvijo iz tretjega odstavka 67. člena tega zakona. O dodelitvi iz prejšnjega odstavka odloči predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog predsednika sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo pred napredovanjem na višje sodniško mesto. Zoper odločitev se dodeljeni sodnik lahko pritoži v skladu z drugim odstavkom 68. člena tega zakona. O obremenitvi sodnika na posameznem sodniškem mestu sporazumno odločata predsednik sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo pred napredovanjem, in predsednik neposredno višjega sodišča, na katerega je sodnik imenovan. Če do sporazuma o razporeditvi obremenitve na posameznem sodišču ne pride, o tem odloči predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.«.

69. člen se spremeni tako, da se glasi: Na okrajnem sodišču, pri katerem so na podlagi zakona o sodiščih določena posebna mesta medokrajnih sodnikov, je lahko okrajni sodnik razporejen na posebno sodniško mesto za sodnike, ki bodo na drugih okrajnih sodiščih znotraj območja istega višjega sodišča nadomeščali odsotne sodnike, reševali izreden pripad zadev oziroma obravnavali zadeve v drugih utemeljenih primerih, za dve leti z možnostjo ponovne razporeditve (medokrajni sodnik). Na okrožnem sodišču, pri katerem so na podlagi zakona o sodiščih določena posebna mesta medokrožnih sodnikov, je lahko okrožni sodnik razporejen na posebno sodniško mesto za sodnike, ki bodo na drugih okrožnih sodiščih znotraj območja istega višjega sodišča opravljali naloge iz prejšnjega odstavka, za dve leti z možnostjo ponovne razporeditve (medokrožni sodnik). Na posebna mesta medokrajnih in medokrožnih sodnikov mora biti vseskozi razporejenih toliko sodnikov, kolikor je določenih takih sodniških mest. Sodnika na mesto medokrajnega oziroma medokrožnega sodnika na predlog predsednika pristojnega višjega sodišča razporedi personalni svet tega sodišča. Zoper odločbo o razporeditvi na mesto medokrajnega oziroma medokrožnega sodnika se lahko sodnik pritoži na sodni svet v osmih dneh od prejema odločbe. Predsednik pristojnega višjega sodišča odloči o dodelitvi medokrajnega oziroma medokrožnega sodnika na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče in o času dodelitve na predlog predsednika tega sodišča. Pri odločitvi upošteva predvsem razloge za dodelitev, pravno področje, čas trajanja sodniške službe, oddaljenost sodišča in uspešnost sodnika. Zoper odločbo o dodelitvi se lahko dodeljeni sodnik pritoži v treh dneh od prejema odločbe. O pritožbi, ki ne zadrži izvršitve, odloči sodni svet v 15 dneh. V času trajanja dodelitve lahko predsednik višjega sodišča dodeljenega sodnika delno ali v celoti oprosti opravljanja sodniške službe na sodišču, na katerem je imenovan.«.

V prvem odstavku 70. člena se za številko »67.,« vstavi številka »67.a,«.

V prvem odstavku 71.c člena se za besedo »Slovenije« črta vejica in doda beseda »ali«, besedilo »ali center za izobraževanje v pravosodju,« pa se črta. V tretjem odstavku se za besedo »Slovenije« doda vejica in besedilo »v center za izobraževanje v pravosodju za vodenje centra ali za opravljanje drugih nalog v centru«, besedilo »vse druge pravice in« pa se črta. Na koncu odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Dodeljen sodnik lahko v času dodelitve kandidira in je imenovan za predsednika sodišča, podpredsednika sodišča ali na druga vodstvena mesta na sodišču pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja sodišča.«. Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »Sodniku iz tretjega odstavka tega člena pod pogojem, da opravlja povečan obseg dela oziroma je dodatno delovno obremenjen, pripada dodatno plačilo za povečan obseg dela oziroma za nadpovprečno delovno obremenjenost, skladno s pogoji, merili in obsegom plačila za povečan obseg dela oziroma dodatno delovno obremenjenost, ki jih določi Vlada Republike Slovenije z uredbo. Sodnik iz tretjega odstavka tega člena, predsednik sodišča, pri katerem je sodnik iz tretjega odstavka tega člena opravljal sodniško službo pred dodelitvijo, in predstojnik organa, na katerega je sodnik dodeljen, sklenejo pisni sporazum o višini dodatnega plačila za povečan obseg dela oziroma za nadpovprečno delovno obremenjenost in o načinu povračila plače, nadomestila plače, dodatnega plačila za povečan obseg dela oziroma za nadpovprečno delovno obremenjenost in drugih osebnih prejemkov ter povračil dodeljenega sodnika sodišču, pri katerem je sodnik opravljal sodniško službo pred dodelitvijo.«.

V prvem odstavku 72. člena se v 8. točki pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »rokovnih predlogih in predlogih za službeni nadzor,«. Za 8. točko se doda nova 9. točka, ki se glasi: »9. število zadev, ki jih je reševal oziroma jih rešuje sodnik, o katerih je Evropsko sodišče za človekove pravice pravnomočno odločilo, da je prišlo do kršitve pravice ali svoboščine stranke.«. Za petim odstavkom se doda šesti odstavek, ki se glasi: »Državno pravobranilstvo posreduje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, podatke iz 9. točke prvega odstavka tega člena.«. Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

Naslov VI. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »PRENEHANJE SODNIŠKE FUNKCIJE, POSEBNE PRAVICE SODNIKA, KI JE PRIDOBIL PRAVICO DO POKOJNINE, IN RAZREŠITEV SODNIKA«.

Za 1. oddelkom VI. poglavja zakona se dodata nov 2. oddelek in nov 76.a člen, ki se glasita:

Sodnik, ki je pridobil pravico do pokojnine, sme, ne glede na določbo 1. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona, do izteka leta, v katerem dopolni 70 let starosti, opravljati sodniško funkcijo na sodišču enakega ali nižjega položaja, če sodeluje pri odpravi sodnih zaostankov. Sodniku iz prejšnjega odstavka opravljanje sodniške funkcije dovoli predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog predsednika sodišča, pri katerem bo sodnik opravljal sodniško funkcijo. Sodnik, ki je pridobil pravico do pokojnine, sklene s predsednikom sodišča, pri katerem bo opravljal sodniško funkcijo, pogodbo o obsegu in plačilu dela. Sodnik, ki je pridobil pravico do pokojnine, sme ne glede na svojo starost in na določbo 1. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona opravljati službeni nadzor sodnikovega dela ali izvrševati naloge sodne uprave pod pogoji in na način, določen v drugem in tretjem odstavku tega člena.«. Dosedanji 2. oddelek VI. poglavja tega zakona postane 3. oddelek VI. poglavja.

V prvem odstavku 79.c člena se za besedama »višje sodišče« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedilom »pristojnemu personalnemu svetu« pa se doda besedilo »in ministru, pristojnemu za pravosodje,«.

V 85. členu se besedilo »št. 63/94, 70/94 – popravek in 23/99« nadomesti z besedilom »št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo«.

Določbe 76.a člena zakona se uporabljajo tudi za sodnike, ki so pridobili pravico do pokojnine pred uveljavitvijo tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-01/93-24/59 Ljubljana, dne 22. novembra 2006 EPA 1081-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.