Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi (ZMat-A)

V Zakonu o maturi (Uradni list RS, št. 15/2003) se v 14. členu peta alinea spremeni tako, da se glasi: »– sprejme vmesno maturitetno poročilo o poklicni maturi do 1. decembra v koledarskem letu in letno maturitetno poročilo o poklicni maturi do 31. maja v naslednjem koledarskem letu in ju predloži ministru, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za izobraževanje odraslih ter pošlje univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom;«.

Za 18. členom se doda 18.a člen, ki se glasi: Kakovost mature zagotavljajo in ugotavljajo šole in pristojni organi v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Letno analizo kakovosti mature po posameznih šolah pripravi Državni izpitni center v skladu z metodologijo, ki jo na predlog Državne komisije za splošno maturo oziroma Državne komisije za poklicno maturo določi minister. Podatki iz letne analize o kakovosti mature se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Analiza iz drugega odstavka tega člena je sestavni del letnega maturitetnega poročila za splošno oziroma poklicno maturo.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi: Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo in predmetne izpitne kataloge za poklicno maturo, s katerimi se določata obseg in način ocenjevanja znanja pri poklicni maturi, določi pristojni strokovni svet najpozneje do začetka šolskega leta predzadnjega letnika izobraževalnega programa. Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na predlog Državne komisije za poklicno maturo. Predmetni izpitni katalog za temeljni strokovno-teoretični predmet in četrti predmet poklicne mature določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje po predhodnem mnenju Državne komisije za poklicno maturo. Predmetne izpitne kataloge za slovenščino oziroma italijanščino ali madžarščino, matematiko in tuje jezike določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na predlog Državne komisije za poklicno maturo. K predmetnim izpitnim katalogom iz prejšnjega odstavka se predhodno pridobi mnenje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo o njihovi usklajenosti s predmetnimi katalogi znanja.«.

V 24. členu se doda četrti odstavek, ki se glasi: »Kandidat lahko maturo v celoti opravlja večkrat.«.

27. člen se spremeni tako, da se glasi: Kandidat opravlja maturo v enem izpitnem roku. Ne glede na prejšnji odstavek lahko maturo v dveh delih, v dveh zaporednih rokih opravljajo kandidati iz drugega odstavka 4. člena in drugega odstavka 24. člena tega zakona ter udeleženci izobraževanja odraslih. Maturo v dveh delih lahko opravljajo tudi drugi kandidati, ki se iz utemeljenih razlogov ne morejo udeležiti mature oziroma posameznih izpitov v enem in istem izpitnem roku. Kandidat iz prejšnjega odstavka da vlogo skupaj z dokazili ob prijavi oziroma najkasneje v sedmih dneh po nastanku razlogov, zaradi katerih ne more opravljati mature v enem roku. O utemeljenosti razlogov za opravljanje mature v dveh delih odloči Državna komisija za splošno oziroma poklicno maturo v 30 dneh po vložitvi vloge. Kandidatom, ki so na podlagi odobritve pristojne komisije opravili maturo v dveh delih v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku, se pri uveljavljanju pravice do vpisa v nadaljnje izobraževanje upošteva, kot da so maturo opravili v spomladanskem izpitnem roku, če so izpolnili pogoje za opravljanje mature v tem izpitnem roku. Določbe četrtega, petega in šestega odstavka tega člena veljajo tudi za kandidate iz drugega odstavka tega člena, ki v letu, v katerem opravljajo maturo, želijo uveljaviti pravico iz prejšnjega odstavka. Postopek odločanja pristojnih komisij podrobneje določi minister.«.

V 28. členu se črta drugi odstavek.

V 32. členu se spremenita prvi in drugi odstavek tako, da se glasita: »Pisni izpit iz maturitetnega predmeta opravljajo vsi kandidati v istem izpitnem roku istega dne ob istem času. V jesenskem izpitnem roku splošne mature pa lahko kandidati opravljajo izpit iz maturitetnega predmeta tudi v različnih dnevih. Državna komisija za splošno maturo določi, na predlog državne predmetne komisije za splošno maturo, za posamezen izpitni rok en izpitni komplet za vse kandidate. Če se v jesenskem izpitnem roku pisni izpiti pri istem predmetu opravljajo v različnih dnevih, se določi več izpitnih kompletov.«.

Prvi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi: »Kandidat, ki je ocenjen z najmanj tremi pozitivnimi ocenami pri splošni maturi, ima pravico do ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov še dve leti po opravljanju splošne mature na isti šoli.«.

Prvi odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi: »Kandidat, ki je ocenjen z najmanj dvema pozitivnima ocenama pri poklicni maturi, ima pravico do ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov poklicne mature še dve leti po opravljanju poklicne mature na isti šoli.«.

Naslov poglavja »IX. Kazenska določba« se spremeni, dodata se 57.a in 57.b člen, 58. člen pa se spremeni tako, da se IX. poglavje v celoti glasi:

Vsi subjekti, ki so v skladu s tem zakonom odgovorni za opravljanje nalog v zvezi z dokumenti, ki so izpitna tajnost pri maturi, morajo zagotoviti oziroma organizirati notranji nadzor. Za notranji nadzor nad izvajanjem določb zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na izpitno tajnost pri maturi, je odgovorna odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in vsak posameznik, ki je pooblaščen za dostop do dokumentov, ki so izpitna tajnost pri maturi, v mejah svojega pooblastila. Z notranjim nadzorom se mora zagotoviti redno spremljanje in ocenjevanje posameznih dejavnosti in dejavnost subjekta v celoti glede izvajanja določb o izpitni tajnosti pri maturi. Z nadzorom se preverja sistem določanja, označevanja, varovanja in dostopa do dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost pri maturi.

Izvajanje tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzira inšpektor, pristojen za šolstvo, razen določb, ki se nanašajo na pristojnosti oziroma naloge državnih komisij za splošno oziroma poklicno maturo in državnih predmetnih komisij za splošno oziroma poklicno maturo ter Državnega izpitnega centra. Če inšpektor ugotovi, da je kršena pravica posameznika v zvezi z opravljanjem mature, da predlog za obravnavo maturitetnemu organu, ki odloči o pravici v skladu s svojimi pristojnostmi. O ugotovitvah in ukrepih inšpekcijskega nadzora inšpektor sproti obvesti Državno komisijo za splošno oziroma Državno komisijo za poklicno maturo.

Z globo od 10.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki se kot nepooblaščena oseba seznani z dokumenti in podatki, ki so izpitna tajnost, če ne zavaruje dokumentov in podatkov pred razkritjem ali omogoči razširjanje informacij, ki so izpitna tajnost. Z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki kot pooblaščena oseba za dostop do dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost, teh ne zavaruje proti razkritju ali omogoči njihovo razširjanje (57.a člen) in ne obvesti pravočasno pristojnih organov o razkritju dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost (54. in 57.a člen). Z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba državnega organa: 1. če ne izvaja predpisanih postopkov in ukrepov za varovanje dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost (54. člen in 57.a člen); 2. če dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost, ne označi s predpisanimi oznakami (54. člen); 3. če ne organizira notranjega nadzora nad varovanjem dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost (57.a člen); 4. če da dokumente in podatke, ki so izpitna tajnost, oziroma kako drugače omogoči dostop do njih drugi pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja posamezne storitve v zvezi s temi dokumenti, ne da bi se predhodno prepričala, da ima zagotovljene ukrepe za njihovo varovanje (57.a člen); 5. če dovoli oziroma kako drugače omogoči dostop do dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost, osebi, ki po obsegu ali vsebini nima pooblastila za dostop do njih (54. člen).«.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 602-03/95-3/15 Ljubljana, dne 27. oktobra 2006 EPA 1005-IV Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Vasja Klavora l.r.