Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah (ZGim-B)

V Zakonu o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96 in 59/01) se četrti odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na prvi odstavek tega člena se v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo, v tujem jeziku izvaja del izobraževalnega programa, pri katerem sodeluje priznani tuji strokovnjak ali gostujoči učitelj (v nadaljnjem besedilu: gostujoči učitelj), ali zaradi mednarodnih izmenjav. Če gostujoči učitelj izvaja vzgojno-izobraževalno delo samostojno, to ne sme biti daljše od tretjine predvidenih ur predmeta. V tem primeru mora šola zagotoviti, da dijaki obvladajo tudi slovensko strokovno besedišče, slovenščina kot učni jezik pa se mora uporabljati pri ocenjevanju.«. Dodata se peti in šesti odstavek, ki se glasita: »Program priprav na mednarodno maturo se lahko izvaja v tujem jeziku. Izobraževalni program gimnazije lahko šola za tujce izvaja v tujem jeziku. Šola mora zagotoviti možnost izbire slovenščine kot učnega predmeta.«.

V prvem odstavku 9. člena se za besedilom »Državljani Republike Slovenije« doda besedilo »in državljani drugih držav, članic Evropske unije«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Podrobnejše pogoje v zvezi z obsegom financiranja in načinom izobraževanja oseb iz drugega in četrtega odstavka tega člena ter tujcev določi minister v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja financiranje srednješolskega izobraževanja.«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi: »Vzgoja in izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami se v gimnazijah organizira in izvaja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi: »V maturitetni tečaj se lahko vpiše oseba, ki: – si je pridobila srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo; – je končala tretji letnik gimnazije in je prekinila izobraževanje najmanj za eno leto; – je končala zasebni program gimnazije s priznanim statusom javno-veljavnega programa po sklepu pristojnega strokovnega sveta, da zagotavlja minimalna znanja za uspešen zaključek izobraževanja in – ni končala izobraževanja iz prejšnjih alinej, je pa zaključila osnovnošolsko izobraževanje, če uspešno opravi preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije iz obveznih in izbirnih predmetov splošne mature v skladu z zakonom, ki ureja maturo.«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi: »Merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v gimnazijo določi na predlog pristojnega strokovnega sveta minister. Merila se javno objavijo najpozneje dan pred začetkom šolskega leta, v katerem lahko kandidati začnejo izpolnjevati pogoje za doseganje predpisanih meril. Pri izbiri kandidatov za vpis v začetni letnik gimnazije se upoštevajo njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju, kot dodatno merilo pa se lahko upoštevajo tudi na drug način izkazana znanja in spretnosti, ki so pomembne za uspešno nadaljnje izobraževanje. Za vpis v maturitetni tečaj se upoštevajo učni uspehi pri predhodnem izobraževanju. Kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobraževanje v skladu z odločbo o usmeritvi, gimnazija z omejitvijo vpisa sprejme ne glede na merila iz prejšnjega odstavka.«.

Tretji odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima dijak s posebnimi potrebami in dijak iz 18. člena tega zakona ter dijak, ki zaradi starševstva, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin ali zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov ni izpolnil obveznosti iz izobraževalnega programa, pravico večkrat obiskovati isti letnik.«.

V 23. členu se besedilo »vzporednega izobraževanja, perspektivnim in vrhunskim športnikom in dijakom, ki ne napredujejo ali ne končajo izobraževanja iz opravičenih razlogov« nadomesti z besedilom »iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona.«.

V 27. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Dijaku se lahko namesto vzgojnih ukrepov iz prejšnjega odstavka izrečejo tudi drugi alternativni ukrepi (npr. pobotanje oziroma poravnava spora, poprava škodljivih posledic njegovega ravnanja, izvršitev nekega neobveznega dobrega dela oziroma naloge, opravljanje nalog in obveznosti izven načrtovanega časa) pod pogojem, da dijak s tem soglaša.«. Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

28. člen se črta.

V 29. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi: »Določbe 26., 27., 41.a, 41.b, 41.c, 41.č in 41.d člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi v dijaških domovih.«.

V četrtem odstavku 35. člena se črta besedilo »v posebni publikaciji«. Peti odstavek se črta.

40. člen se črta.

Za 41. členom se doda novo III. poglavje in novi členi 41.a do 41.d, ki se glasijo:

Če dijak ali kandidat za vpis v šolo (v nadaljnjem besedilu: dijak) ali njegov zakoniti zastopnik meni, da so kršene njegove pravice v zvezi z izobraževanjem, lahko pisno zahteva, da pristojni organ šole kršitev odpravi oziroma izpolni svoje obveznosti.

O uresničevanju pravic in obveznosti dijaka odločajo strokovni organi šole v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. O pritožbi v zvezi s pridobitvijo oziroma izgubo statusa dijaka odloča svet šole, o vseh drugih pritožbah pa pritožbena komisija. Pritožbena organa odločata na svojih sejah z večino glasov vseh članov s tajnim glasovanjem. Način odločanja pritožbenih organov se podrobneje uredi s poslovnikom, ki ga sprejme svet šole. Učitelji, ki so člani sveta šole, se izločijo iz odločanja organa prve stopnje, tako da se njihovi glasovi ne štejejo pri ugotavljanju izida glasovanja. Odločitev pritožbene komisije oziroma sveta šole je dokončna. Zoper odločitev sveta šole je možno sprožiti upravni spor.

Pritožbena komisija ima tri člane, od katerih vsaj eden ni strokovni delavec te šole. Člane in predsednika pritožbene komisije ter njihove namestnike imenuje svet šole na predlog ravnatelja. Mandat pritožbene komisije traja eno leto, od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Ista oseba je lahko imenovana za člana pritožbene komisije večkrat. Če je član pritožbene komisije odločal o isti zadevi na prvi stopnji, ga je treba v postopku varstva pravic pred pritožbeno komisijo izločiti. O izločitvi člana odloči predsednik pritožbene komisije, o izločitvi predsednika pritožbene komisije pa svet šole.

Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala predloži ravnatelju šole ugovor zoper oceno. Ravnatelj mora v treh dneh imenovati komisijo, ki najpozneje v treh dneh ponovno oceni znanje dijaka. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen v tej šoli. Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.

Dijak lahko poda zahtevo za varstvo pravic v osmih dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev, razen če je za posamezne primere na podlagi tega zakona določen drug rok. Zahtevo za varstvo pravic dijak ali njegov zakoniti oziroma pooblaščeni zastopnik poda na zapisnik pri ravnatelju. Zahtevo za varstvo pravic se lahko pošlje tudi po pošti ali po elektronskih sredstvih komuniciranja. Roki za odločanje o zahtevi za varstvo pravic dijaka se določijo v izvršilnih predpisih, v katerih se podrobneje urejajo posamezni postopki v zvezi z izobraževanjem, vendar morajo ti roki zagotoviti nemoteno uresničevanje pravic in obveznosti dijaka v izobraževalnem procesu. Ravnatelj mora najpozneje naslednji dan izročiti zahtevo za varstvo pravic in druge podatke, potrebne za odločanje, organu, ki je pristojen za odločanje o njej, če za to ni sam pristojen. V postopku odločanja o dijakovi zahtevi oziroma pravicah in obveznostih mora pristojni organ: – dijaku pomagati, da čim lažje in hitreje uveljavi svojo pravico, – uporabiti tisti ukrep, ki je za dijaka ugodnejši, če se z njim doseže zakonit namen; – skrbeti za to, da dijakovo nepoznavanje predpisov ni v škodo pravic, ki mu gredo po zakonu; – ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločanje; – preden odloči o zahtevi, dijaku dati možnost, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločanje; – postopek voditi hitro, v rokih, ki omogočajo dijaku uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v zvezi izobraževanjem; – kadar koli popraviti očitne računske in druge napake v zvezi z uresničevanjem pravic dijaka v šolski dokumentaciji ali v izdanih sklepih oziroma šolskih listinah. Pristojni organ o zahtevi za varstvo pravic dijaku izda pisni sklep, ki vsebuje izrek odločitve, obrazložitev in pravni pouk. Sklep se vroči dijaku, njegovemu zakonitemu zastopniku ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku. Odločitev se lahko izvrši z dnem dokončnosti sklepa.«.

Dosedanje poglavje »III. Zbiranje in varstvo osebnih podatkov« postane IV. poglavje.

Naslov in oštevilčenje poglavja »IV. Nadzor« ter 46. člen se spremenita tako, da se glasita:

Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektor, pristojen za šolstvo.«.

Za 46. členom se doda 46.a člen, ki se glasi: Z globo od 300.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek šola in s 30.000 tolarjev odgovorna oseba šole, če: – ne upošteva soglasja ministra o obsegu vpisa (13. in 14. člen); – ne upošteva predpisanih meril za izbiro kandidatov pri omejitvi vpisa (15. člen); – brez utemeljenih razlogov onemogoči navzočnost in sodelovanje dijaka pri vseh organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v šoli; – dijaku ne izda predpisane šolske javne listine o uspehu. Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek šola in z 20.000 tolarjev odgovorna oseba šole, če dijakov ne seznani z dokumenti in podatki v zvezi z organizacijo in izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela, ki so nujni za nemoten potek vzgoje in izobraževanja oziroma uresničevanje pravic in obveznosti dijakov v izobraževanju.«.

Izvršilni predpisi, izdani na podlagi Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96 in 59/01), se uskladijo z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi. Z uveljavitvijo tega zakona se določbe izvršilnih predpisov, ki so v nasprotju z določbami tega zakona, ne uporabljajo. Svet šole imenuje komisijo iz 41.c člena zakona v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona. Do začetka delovanja komisije v skladu s tem zakonom opravlja njene naloge organ, ki je bil pristojen za odločanje o pritožbi pred uveljavitvijo tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 602-03/94-2/14 Ljubljana, dne 27. oktobra 2006 EPA 1024-IV Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Vasja Klavora l.r.