Zakon o nadzoru državne meje (uradno prečiščeno besedilo) (ZNDM-1-UPB2)

Ta zakon določa organizacijo in način izvajanja nadzora državne meje, izvajanje policijskih ukrepov v notranjosti in mednarodno policijsko sodelovanje. Za nadzor državne meje po tem zakonu se štejejo ukrepi za varovanje državne meje in mejna kontrola. Za policijske ukrepe v notranjosti po tem zakonu se štejejo ukrepi za preprečevanje oziroma odkrivanje ilegalnega bivanja in prekomejne kriminalitete. Mednarodno policijsko sodelovanje obsega dejavnost tujih policijskih organov na državnem ozemlju Republike Slovenije oziroma organov Republike Slovenije na tujem državnem ozemlju, sodelovanje s tujimi varnostnimi organi in izmenjavo uradnikov za zveze. Izvajanje nadzora državne meje po tem zakonu ne posega v izvajanje pooblastil, ki jih imajo v skladu z veljavno zakonodajo drugi državni organi.

Nadzor državne meje se opravlja z namenom, da se: – zavaruje življenje in zdravje ljudi; – preprečujejo in odkrivajo kazniva dejanja in prekrški ter odkrivajo in prijemajo njihovi storilci; – preprečujejo nedovoljene migracije; – zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja na ozemlju Republike Slovenije; – preprečujejo in odkrivajo druge nevarnosti za javno varnost in red.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. Mejna črta razmejuje območje Republike Slovenije od območij sosednjih držav. 2. Državna meja po tem zakonu so kopenska in morska meja ter letališča in pristanišča, preko katerih poteka mednarodni promet. 3. Mejni prehod je kraj, na katerem lahko v času obratovanja mejo prehaja določen krog oseb. 4. Mejna kontrola je kontrola, ki se izvaja izključno ob nameravanem ali neposredno po izvedenem prestopu državne meje. 5. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma je konvencija z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami Gospodarske unije Beneluxa, Zvezne republike Nemčije in Republike Francije o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah. 6. Država pogodbenica po tem zakonu je vsaka država, za katero veljajo določila Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma. 7. Zunanja meja je po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji državna meja Republike Slovenije z državo, ki ni država pogodbenica in letališča in pristanišča, preko katerih poteka mednarodni promet, v kolikor niso notranja meja. 8. Notranja meja je po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji skupna državna meja Republike Slovenije z državo pogodbenico kot tudi letališča ter pristanišča, preko katerih se odvija neposredni trajektni promet izključno z ozemlja in na ozemlja držav pogodbenic. 9. Za notranji let se po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji šteje neposredni let, med državami, za katere veljajo določbe konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma. 10. Za notranjo plovbo se po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji štejejo neposredne redne trajektne in potniške plovbe med državami, za katere veljajo določbe Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma. 11. Mednarodni običaji so pravila splošne prakse in splošno sprejeta pravila, ki se nanašajo na vsebino in zadeve, urejene s tem zakonom. 12. Mejna prometna komunikacija je nekategorizirana cesta ali pot, po kateri je možno prehajati državno mejo izven mejnih prehodov.

Za izvajanje nadzora državne meje je pristojna policija. Če to dopuščajo varnostne razmere, lahko Vlada Republike Slovenije iz razlogov ekonomičnosti z uredbo določi, na katerih mejnih prehodih lahko mejno kontrolo opravlja carina.

Za izvajanje nalog nadzora državne meje imajo policisti pooblastila, ki jih predpisuje ta zakon in pooblastila, ki jih predpisujejo drugi zakoni. Če naloge nadzora državne meje izvaja drug državni organ, imajo delavci tega državnega organa poleg svojih pooblastil tudi pooblastila policistov, potrebna za izvajanje nalog, določenih z uredbo iz drugega odstavka prejšnjega člena. Če s tem ali drugim predpisom ni določeno drugače, morajo policisti in drugi delavci, kadar izvajajo naloge po tem zakonu, upoštevati mednarodne običaje.

Policija lahko za izvajanje nadzora državne meje, če ta ali drugi zakoni posebej ne urejajo posebnih pooblastil, sprejema in izvaja tudi druge nujne ukrepe za preprečevanje nevarnosti, ki v konkretnem primeru pomenijo neposredno ogrožanje javne varnosti in reda, še zlasti življenja in zdravja ljudi ter premoženja.

Policija mora pri izvajanju nalog nadzora državne meje uporabiti tisto izmed pooblastil, ki posameznika ali skupnost najmanj prizadene, vendar še vedno zagotavlja dosego zakonitega cilja. Izvrševanje pooblastil ne sme povzročiti škode, ki bi bila v očitnem nesorazmerju z njihovim namenom in zastavljenimi cilji njihove uporabe. Posamezno pooblastilo se sme uporabljati le, dokler ni dosežen cilj, zaradi katerega je bilo uporabljeno, ali do trenutka, ko se izkaže, da se s tem pooblastilom cilja ne da doseči.

Policija sme postaviti table z opozorilnimi napisi in drugo signalizacijo ali namestiti in uporabljati tehnična sredstva za izvajanje nadzora državne meje ali postaviti ovire, s katerimi se preprečuje nedovoljeno prehajanje državne meje. Za vzdrževanje tabel in druge signalizacije po tem členu je zadolžena policija. Policisti lahko, če je to potrebno za uspešno izvedbo nalog po tem zakonu, vstopajo na in vozijo po zemljiščih ne glede na lastništvo. Lastniki in posestniki zemljišč morajo pustiti prosto pot za nemoteno izvajanje nalog nadzora državne meje.

Za izvajanje nalog nadzora državne meje smejo policisti, ne glede na določbe drugih predpisov, uporabljati vse vrste vozil, vodna plovila in zrakoplove v širšem območju ob državni meji, na drugih območjih pa le, če je to potrebno, da se pride do takšnega območja.

Vlada Republike Slovenije na predlog posameznih ministrstev imenuje člane delegacij v meddržavnih komisijah za označevanje in vzdrževanje državnih meja, ustanovljenih na podlagi obstoječih mednarodnih pogodb. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, z ostalimi pristojnimi ministrstvi koordinira izvajanje nalog, povezanih z označevanjem mejne črte ter razmejitvijo. Strokovno-tehnična opravila v zvezi z označevanjem mejne črte opravlja upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Ob cestah, ki vodijo proti mejni črti, ter na letališčih in pristaniščih, preko katerih poteka mednarodni promet, se s tablami na primeren način opozori na članstvo Republike Slovenije, in po potrebi sosednjih držav, v Evropski uniji. Če potek mejne črte ni dovolj razpoznaven, je potrebno bližino mejne črte na cestnih in drugih komunikacijah označiti s posebnimi opozorilnimi tablami, zapornicami ali z drugo primerno signalizacijo, ki opozarja na neposredno bližino mejne črte. Na opozorilne table in drugo signalizacijo je prepovedano pritrjevati ali namestiti karkoli, prepovedana pa so tudi druga ravnanja, s katerimi bi se zakrivala vidnost teh tabel ali druge signalizacije. Oznake iz prvega odstavka 8. člena tega zakona se vpišejo v evidenco državne meje, ki jo vodi upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Vpis ali spremembo vpisa oznak iz prvega odstavka 8. člena tega zakona izvede upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, na predlog policije. Lastniki in upravitelji cest, poti in drugih zemljišč morajo brezplačno dovoliti prehod in so dolžni brezplačno omogočiti postavitev mejnih oznak, opozorilnih tabel in druge signalizacije. Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje tretjega in četrtega odstavka tega člena.

Mejne prometne komunikacije se zaprejo z zapornicami ali na druge načine, ki preprečujejo nedovoljen prehod državne meje. Na zemljiščih, na katerih se mejne prometne komunikacije zaprejo na način iz prejšnjega odstavka, se za namene dostopa, gradnje in postavitve ter za čas postavitve zapornic ali drugih načinov zapiranja ustanovi služnost v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo stvarnopravna razmerja, ter v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice. Seznam mejnih prometnih komunikacij določi Vlada Republike Slovenije. Izvedba del, s katerimi se mejne prometne komunikacije, ki jih opredeljuje seznam iz prejšnjega odstavka, zaprejo na način iz prvega odstavka tega člena, se šteje za dela v javno korist, za katera v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ni potrebno gradbeno dovoljenje in s katerimi se lahko začne brez pridobitve lokacijske informacije. Služnost v javno korist iz drugega odstavka tega člena mora biti ustanovljena pred začetkom izvedbe del iz prejšnjega odstavka.

Če mora biti mejna črta na podlagi mednarodne pogodbe prosta drevja, grmičevja in drugega rastlinja, ki zmanjšuje vidnost mejnih oznak ali poteka mejne črte, in mednarodna pogodba ne določa drugače, je za zagotovitev vidnosti pristojen upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko iz razlogov javnega reda z odredbo prepove plovbo, lov, ribolov, lete letal in drugih naprav za letenje, gibanje ali zadrževanje oseb ob mejni črti. Prepoved traja, dokler trajajo razlogi javnega reda. Zaradi vidnosti mejne črte lahko policija z odločbo prepove sajenje in setev določenih vrst drevja in drugih rastlin ob mejni črti. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Prizadeti po drugem odstavku tega člena nimajo pravice do odškodnine zaradi izvajanja potrebnih ukrepov po tem členu.

Kadar se s prostorskim aktom občine ureja tudi območje, ki sega 50 metrov od mejne črte, pri pripravi in sprejemanju prostorskega akta v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora, v delu, ki se nanaša na 50-metrski pas, kot udeleženec sodeluje tudi policija.

V primerih, ko policija ugotovi ravnanje tujih državnih organov na ozemlju Republike Slovenije, ki ni dovoljeno z mednarodnimi pogodbami ali s predpisi Republike Slovenije, oziroma nedovoljeno poseganje v okolje in prostor ob mejni črti Republike Slovenije, ki ga izvršijo državni organi ali druge osebe tujih držav, o tem obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje tega člena.

Prestop državne meje je vsako človekovo gibanje preko državne meje. Državno mejo, po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma pa državno mejo, ki ni notranja meja, se sme prestopiti samo na za to določenih mejnih prehodih, v skladu z namembnostjo mejnih prehodov, v času, ki je za to določen in v obsegu, kot je določen. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se sme v primeru višje sile ali če je z mednarodno pogodbo drugače določeno, državna meja prestopiti kjerkoli in kadarkoli. Tisti, ki državno mejo prestopi zaradi višje sile, mora takoj, ko je to mogoče, o tem obvestiti policijo.

Notranje meje se lahko prestopajo brez mejne kontrole kadarkoli in na kateremkoli mestu. Če je potrebno zaradi zagotavljanja javnega reda ali nacionalne varnosti, lahko minister, pristojen za notranje zadeve, z odredbo določi, da se določeni deli notranje meje, za določen čas smejo prestopati le na za to določenih začasnih mejnih prehodih in da se izvaja mejna kontrola. Odredba se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje drugega odstavka tega člena.

Za osebe, ki državno mejo prečkajo v zračnem prometu, ne velja obveznost mejne kontrole: – če po pristanku na letališču brez odlašanja znova odletijo in v tem vmesnem času ne zapustijo zračnega plovila ali prostorov, ki so namenjeni za tranzit potnikov; – če gre za prelet zračnega plovila brez vmesnega pristanka. Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za pomorski promet.

Mejne prehode, v soglasju s sosednjo državo, z uredbo določi Vlada Republike Slovenije. Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, in pristojnimi organi sosednje države z odredbo določi obratovalni čas in obseg uporabe mejnih prehodov.

Policija lahko ob izkazanem upravičenem interesu, v soglasju z upravnim organom, pristojnim za carinske zadeve, z odločbo ustanovi mejni prehod za poimensko določene osebe. V primeru, da se ustanovi začasni mejni prehod na letališču ali vzletišču, policija izda odločbo v soglasju z upravnim organom, pristojnim za carinske zadeve, in upravnim organom, pristojnim za letalstvo. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Mejni prehod po tem členu se lahko ustanovi za največ tri leta. V odločbi se poleg kraja odprtja mejnega prehoda za določen krog oseb navede tudi poimenski seznam oseb, ki jim je dovoljen prehod, čas obratovanja mejnega prehoda, obseg uporabe mejnega prehoda in druge pogoje.

Policija lahko v soglasju z upravnim organom, pristojnim za carinske zadeve, z odločbo ustanovi začasni mejni prehod, če je to potrebno za smotrno izvajanje kratkotrajnih čezmejnih dejavnosti, kot so: – vaje za primer naravnih nesreč; – športne prireditve; – ukrepi za preusmerjanje prometa; – kulturne, znanstvene, strokovne in turistične prireditve in aktivnosti; – izvajanje aktivnosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb; – kmetijska, gozdarska dela in druga dela ter opravila, za katera obstaja širši javni interes. V primeru, da se ustanovi začasni mejni prehod na letališču, vzletišču ali železniški progi, policija izda odločbo v soglasju z upravnim organom, pristojnim za carinske zadeve, in ministrstvom, pristojnim za promet. Začasni mejni prehod po tem členu se lahko ustanovi za največ šest mesecev v dvanajstih mesecih, razen zaradi razlogov iz šeste alinee prvega odstavka tega člena, za katere se mejni prehod ustanovi za čas trajanja teh del oziroma za čas, dokler obstaja širši javni interes. V odločbi se poleg kraja odprtja začasnega mejnega prehoda navede tudi čas obratovanja mejnega prehoda, obseg uporabe mejnega prehoda in drugi pogoji. O pritožbi v zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Stroške ustanovitve in obratovanja začasnega mejnega prehoda in mejnega prehoda za določen krog oseb krije pobudnik ustanovitve takšnega mejnega prehoda. Stroški se v tem primeru smejo obračunati pavšalno, glede na predvidene stroške za nadzor državne meje. Stroški se določijo v odločbi o določitvi takšnega mejnega prehoda.

Mejni prehodi morajo biti urejeni tako, da omogočajo smotrno, preprosto in s čim manjšimi stroški povezano izvajanje mejne kontrole. Upravljalci letališč, pristanišč in železniških postaj morajo z ustreznimi objekti in organizacijskimi ukrepi poskrbeti, da se lahko mejna kontrola izvaja skladno z določbami tega zakona. Na letališčih, če na njih ne potekajo le notranji poleti, je potrebno postaviti objekte, ki omogočajo, da se potnike na notranjih letih loči od drugih potnikov. Upravljalci iz prejšnjega odstavka so dolžni policiji oziroma organu iz drugega ostavka 4. člena tega zakona, če ta opravlja katere izmed oblik nadzora državne meje, zagotoviti ustrezne službene prostore in zadostno število parkirnih mest, brezplačno omogočiti dostop do svojih objektov in naprav, nuditi brezplačen prevoz pri opravljanju nalog in takoj, ko je to mogoče, brezplačno sporočiti vozne rede, rede letenja in vsa dejanska prometna gibanja.

Vsakemu mejnemu prehodu, razen mejnim prehodom, določenim v drugem odstavku 15. člena tega zakona ter v 18. in 19. členu tega zakona, pripada območje, ki je potrebno za opravljanje mejne kontrole ter neposredna okolica z objekti, ki so potrebni za smotrno in varno odvijanje prometa in opravljanje mejne kontrole. V območje mejnega prehoda za železniški promet spada tudi železniški tir s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem od mejne črte do mejnega prehoda. Območje mejnega prehoda z odločbo določi direktor policijske uprave. Območje mejnega prehoda na letališču v soglasju z direktorjem Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo z odločbo določi direktor pristojne policijske uprave. Na območju mejnega prehoda je gibanje in zadrževanje dovoljeno le osebam, ki nameravajo prestopiti državno mejo ali so jo že prestopile in se na mejnem prehodu zadržujejo zaradi mejne kontrole ter drugim osebam, ki imajo upravičen razlog. Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje prvega in drugega odstavka tega člena.

Mejni prehod in njegovo območje se označita z opozorilnimi in dopolnilnimi tablami. Obliko, vsebino in način postavitve opozorilnih in dopolnilnih tabel v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, določi minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom. Postavitev opozorilnih in dopolnilnih tabel ni potrebna na: – začasnih mejnih prehodih, ustanovljenih na podlagi drugega odstavka 15. člena tega zakona in 19. člena tega zakona; – mejnih prehodih, na katerih je prestop državne meje dovoljen poimensko določenim osebam.

Potniki in druge osebe, ki se nahajajo na mejnem prehodu oziroma območju mejnega prehoda, morajo upoštevati navodila in odredbe uradnih oseb organa, ki opravlja mejno kontrolo.

Za gradnjo, postavitev oziroma spremembo namembnosti objektov in naprav na območju mejnega prehoda je potrebno soglasje, ki ga izda direktor policijske uprave. Soglasje iz prejšnjega odstavka se ne izda, če bi objekt, naprava ali dejavnost ovirala izvajanje mejne kontrole in varnostnih ukrepov na državni meji. Soglasje velja do izdaje ustreznega gradbenega ali drugega dovoljenja, vendar najdlje eno leto.

Poveljnik plovila mora ob prihodu iz tujine oziroma pred odhodom v tujino izročiti policistu prepis seznama članov posadke in seznam potnikov na plovilu ter mu dati na vpogled potne listine članov posadke. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za seznam potnikov v trajektnem prometu. Ob prihodu iz tujine mora poveljnik plovila zagotoviti, da člani posadke in potniki ne zapustijo plovila, preden ni opravljena mejna kontrola, če se mejna kontrola opravlja na plovilu. Poveljnik ladje ali zastopnik ladjarja mora, še preden pripluje ladja v pristanišče ali najkasneje ob pristanku v pristanišču, policiji naznaniti vse potnike, ki nimajo veljavnega dokumenta za prestop državne meje. Poveljnik plovila mora storiti vse potrebno, da se potniki, ki nimajo veljavnega dokumenta za prestop državne meje ali jim je bil vstop v Republiko Slovenijo zavrnjen, ne izkrcajo z ladje v pristanišče, brez dovoljenja policije. Določbe prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v zračnem prometu, določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena pa se smiselno uporabljajo tudi v avtobusnem prometu.

Oseba, ki namerava prestopiti ali je že prestopila mejno črto, razen mejne črte na notranji meji po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, je dolžna izročiti veljavni dokument za prestop državne meje in se podrediti mejni kontroli ter ne sme zapustiti območja mejnega prehoda, dokler ni mejna kontrola opravljena, ali se kako drugače izmakniti mejni kontroli. Oseba iz prejšnjega odstavka mora policistu, ki izvaja mejno kontrolo, pojasniti vse okoliščine, pomembne za prehod državne meje. Oseba iz prvega odstavka tega člena se je dolžna ravnati po navodilih in odredbah uradnih oseb, ki izvajajo mejno kontrolo.

Policist, ki izvaja mejno kontrolo, sme: – zahtevati predložitev veljavnih dokumentov, ki so potrebni za prestop državne meje za osebe in stvari; – vnesti v dokumente za prestop državne meje podatke o pomembnih okoliščinah za vstop ali izstop iz države; – opraviti osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari, ki jih ima oseba s seboj; – zadržati osebo za nujno potreben čas. V kolikor opravlja na mejnem prehodu policist kontrolo v neposredni bližini carinskega delavca, policist, praviloma pred izvedbo kontrole po tretji alinei prejšnjega odstavka, omogoči osebi, pri kateri izvaja mejno kontrolo, predložitev blaga pri carinskem organu. Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje druge alinee prvega odstavka tega člena.

Osebna kontrola je kontrola, ki obsega preverjanje dokumentov za prestop državne meje z ugotavljanjem identitete osebe, ki namerava prestopiti državno mejo, in drugih pogojev za prestop in tiralično-tehnično preverjanje osebe z odvzemom prstnih odtisov in odtisov dlani ter preverjanje drugih telesnih identifikacijskih značilnosti. Policist sme zahtevati od osebe, naj pokaže, kaj ima pri sebi. V primeru suma posedovanja prepovedanih stvari, predmetov ali zaradi ugotavljanja identitete, sme policist pregledati ali preiskati osebo. Preiskava po tem členu ne obsega preiskave telesnih votlin. Kontrola prevoznega sredstva je kontrola, ki obsega zunanji in notranji vizualni pregled prevoznega sredstva in preiskavo prevoznega sredstva. V primeru suma, da oseba v prevoznem sredstvu prevaža prepovedane predmete ali stvari, ki bi pripomogle k ugotavljanju njene identitete ali identitete drugih potnikov, ter zaradi preprečevanja nedovoljenega vstopa v Republiko Slovenijo, sme policist preiskati prevozno sredstvo, kar pomeni podroben pregled vseh delov, vključno z razstavljanjem posameznih delov prevoznega sredstva. Kontrola stvari obsega kontrolo predmetov in stvari, ki jih ima oseba, ki namerava prestopiti državno mejo, s seboj ali v prevoznem sredstvu. Pri izvajanju osebne kontrole, kontrole prevoznega sredstva in kontrole stvari sme policist uporabljati ustrezne tehnične pripomočke.

Lastnik prevoznega sredstva in lastnik stvari oziroma oseba, ki jih ima v posesti, ima pravico biti prisoten pri pregledu oziroma preiskavi.

Če policist med pregledom ali preiskavo osebe, stvari ali prevoznega sredstva najde predmete, ki se smejo odvzeti po določbah kazenskega zakonika, ali predmete, ki utegnejo biti pomembni za kazenski postopek ali postopek o prekršku, policist nadaljuje postopek po določilih zakona, ki ureja kazenski postopek, in zakona, ki ureja postopek o prekršku. Če policist med pregledom ali preiskavo osebe, stvari ali prevoznega sredstva najde predmete, ki ne spadajo med predmete iz prejšnjega odstavka, pa v skladu s predpisi, ki urejajo področje carine, pomenijo carinsko blago, jih v nadaljnji postopek prepusti carinskemu delavcu.

Policist sme za nujno potreben čas, vendar za največ 48 ur, zadržati osebo, ki namerava ali je že prestopila mejno črto in obstaja utemeljen sum, da je oseba nedovoljeno prestopila državno mejo in je zadržanje potrebno zaradi ugotovitve vseh potrebnih dejstev in okoliščin prehajanja državne meje ali zaradi zavrnitve tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop v državo in ga zaradi utemeljenih razlogov iz države ni možno napotiti takoj. Zadržano osebo je potrebno o razlogih za zadržanje obvestiti takoj. Če zadržanje iz prejšnjega odstavka traja več kot 6 ur, mora policist v pisni obliki z odločbo takoj obvestiti osebo, ki je zadržana, o razlogih za zadržanje. Zadržana oseba ima, dokler traja zadržanje, pravico do pritožbe zoper odločbo o zadržanju. O pritožbi mora odločiti pristojno okrožno sodišče v roku 48 ur. Pritožba ne zadrži izvršitve zadržanja.

Mejno kontrolo opravi policist praviloma na mejnem prehodu oziroma območju mejnega prehoda. V primeru, da je oseba zalotena pri nezakonitem prestopu državne meje, policist opravi mejno kontrolo na območju, kjer je takšno osebo zalotil. Mejna kontrola ali del mejne kontrole se sme opraviti, če tako določa mednarodna pogodba, tudi na ozemlju druge države ali med vožnjo na vlaku, ki je ali bo prevozil državno mejo.

Če iz posebnih razlogov ni mogoče izvajati mejne kontrole v celoti, ker bi kljub temu, da so izkoriščene vse kadrovske in organizacijske možnosti, prišlo do nesprejemljivih čakalnih dob za prestop meje ali drugih nesprejemljivih motenj pri odvijanju prometa preko mejnega prehoda, sme policist, odgovoren za organizacijo in vodenje mejne kontrole, začasno odrediti delno opustitev mejne kontrole. V primerih iz prejšnjega odstavka policist, odgovoren za organizacijo in vodenje mejne kontrole, določi prednostne cilje mejne kontrole, ki se morajo prilagajati konkretnim razmeram tako, da je mejna kontrola čim bolj učinkovita. Pri določanju prednostnih ciljev mejne kontrole ima kontrola vstopa v državo praviloma prednost pred kontrolo izstopa iz države. Če je promet preko posameznega mejnega prehoda majhen in če to dopuščajo varnostne razmere, sme generalni direktor policije, v kolikor to ni v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije ali javnim interesom, odrediti, da se sme mejna kontrola opravljati v obliki policijskih patrulj.

Policisti lahko z namenom preprečevanja nedovoljenega vstopa in bivanja na ozemlju Republike Slovenije ter preprečevanja in odkrivanja čezmejne kriminalitete na mednarodnih prometnih povezavah in objektih, pomembnih za čezmejni promet, če to opravičujejo varnostne razmere, ugotavljajo identiteto oseb ter opravijo osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari.

Vstop v Republiko Slovenijo se lahko dovoli pripadnikom tujih varnostnih organov v uniformi, z orožjem in z vozili, ki so označeni z njihovimi znaki in emblemi. Dovoljenje za vstop tujih varnostnih organov na ozemlje Republike Slovenije izda policija pod pogojem, da to ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije. V dovoljenju se lahko določijo posebni pogoji za vstop. Ob pogoju vzajemnosti smejo pripadniki tujih varnostnih organov, ki so člani uradnih delegacij na službenih obiskih, vstopiti v Republiko Slovenijo in brez posebnega dovoljenja nositi uniformo in osebno orožje, če je to del njihove uniforme. Pripadniki tujih varnostnih organov, ki spremljajo predstavnika te države na uradnem obisku v Republiki Sloveniji, lahko vnesejo in nosijo kratkocevno orožje in pripadajoče strelivo s soglasjem policije. O pritožbi v zadevah iz drugega in petega odstavka tega člena odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Ne glede na določbe prejšnjega člena smejo vstopiti v Republiko Slovenijo in izvajati z mednarodnim sporazumom določene ukrepe za nadzor državne meje in druge naloge mednarodnega policijskega sodelovanja pooblaščene osebe drugih držav, prav tako pa smejo, v skladu z mednarodnimi sporazumi, tovrstne ukrepe in naloge izvajati tudi policisti Republike Slovenije v tujini. Ob pogoju vzajemnosti smejo na ozemlju Republike Slovenije pripadniki tujih varnostnih organov, ki izvajajo naloge in ukrepe iz prejšnjega odstavka tega člena, brez posebnega dovoljenja nositi uniformo, osebno orožje ali druga prisilna sredstva, če je to del njihove službene opreme, vendar smejo orožje in druga prisilna sredstva uporabiti le, če je to potrebno, da bi odvrnili od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad.

Uradnika za zvezo lahko v tujino napoti Vlada Republike Slovenije, ki podrobneje določi naloge in pristojnosti uradnika za zvezo.

Policija sme na območjih mejnih prehodov in na drugih območjih ob državni meji namestiti avtomatske fotografske in snemalne naprave. Avtomatske fotografske in snemalne naprave, ki so nameščene na območjih mejnih prehodov, morajo biti nameščene tako, da so vidne. Osebe, ki se nahajajo na takšnem območju, morajo biti na takšne naprave opozorjene. Če se pri tem snemajo osebni podatki, je potrebno te posnetke uničiti v roku enega leta, razen, če se ne potrebujejo za pregon kaznivega dejanja ali prekrška. Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje prvega in drugega odstavka tega člena.

Policija sme od oseb, pri katerih se opravlja mejna kontrola, neposredno zbirati osebne podatke, ki se hranijo v evidencah po tem zakonu, pri tem pa lahko za zbiranje osebnih podatkov uporablja tudi ustrezna tehnična sredstva, uporabi pa lahko tudi druge podatke iz že obstoječih evidenc.

Policija lahko za potrebe učinkovitega varovanja državne meje vodi: – evidenco oseb, zoper katere je bila izvedena mejna kontrola; – evidenco oseb, za katere se izvede postopek ugotavljanja identitete po 35. členu tega zakona; – evidenco oseb, ki jim je dovoljen prehod državne meje na mejnih prehodih za poimensko določen krog oseb.

V evidenci iz prve alinee prejšnjega člena se smejo zbirati in hraniti naslednji osebni podatki: ime in priimek, rojstni podatki, bivališče, državljanstvo, podatki o listini, s katero oseba prestopa državno mejo, kraj, čas in smer prestopa državne meje ter prstni odtisi, odtisi dlani in podatki o drugih telesnih identifikacijskih značilnostih, če so bili osebi odvzeti. V evidenci iz druge alinee prejšnjega člena se smejo zbirati in hraniti naslednji podatki: ime in priimek, rojstni podatki, bivališče, državljanstvo, podatki o listini, na podlagi katere je bila ugotovljena identiteta in okoliščine ugotavljanja identitete ter prstni odtisi, odtisi dlani in podatki o drugih telesnih identifikacijskih značilnostih, če so bili osebi odvzeti. V evidenci, vodeni na podlagi tretje alinee prejšnjega člena, se smejo zbirati in hraniti naslednji podatki: ime in priimek, rojstni podatki, bivališče, državljanstvo, kraj dovoljenega prehoda, čas dovolitve prehajanja državne meje. Podatki, zbrani na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se smejo hraniti deset let po vnosu v evidenco. Podatki, zbrani na podlagi prejšnjega odstavka, pa se smejo hraniti še pet let po preteku časa, za katerega je bilo posamezniku dovoljeno prehajanje državne meje na mejnem prehodu za določen krog oseb.

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki: – ne pusti proste poti za nemoteno izvajanje nalog nadzora državne meje (tretji odstavek 8. člena); – seje ali sadi določene vrste drevja ali rastlin v nasprotju z odločbo (tretji odstavek 11. člena); – prestopi državno mejo izven mejnega prehoda ali v nasprotju z namembnostjo mejnega prehoda, izven časa ali izven obsega mejnega prehoda (drugi odstavek 14. člena); – prestopi državno mejo zaradi višje sile, pa o tem takoj ne obvesti policije (tretji odstavek 14. člena); – na območju mejnega prehoda ne upošteva navodil in odredb uradne osebe organa, ki opravlja mejno kontrolo (24. člen); – brez soglasja kakorkoli spremeni namembnost objekta ali naprave, ki je na območju mejnega prehoda (prvi odstavek 25. člena); – poveljnik plovila ali druga oseba, ki ne izpolni obveznosti poveljnika plovila (prvi, tretji, četrti in peti odstavek 26. člena); – se izmakne mejni kontroli (prvi odstavek 27. člena); – se poskuša izmakniti mejni kontroli, samovoljno zapusti območje mejnega prehoda, dokler mejna kontrola ni opravljena ali se kako drugače izmakniti mejni kontroli (prvi odstavek 27. člena); – ne pojasni okoliščin, pomembnih za prehod državne meje, ali ne upošteva navodil in odredb policistov, ki izvajajo mejno kontrolo (drugi in tretji odstavek 27. člena); – se pri mejni kontroli izkaže s tujo ali neveljavno listino za prestop državne meje (prvi odstavek 27. člena).

Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se na kraju prekrška kaznuje fizična oseba, ki: – na opozorilne table in drugo signalizacijo, postavljeno po tem zakonu ali predpisih, izdanih na podlagi tega zakona pritrjuje kakršne koli druge table, napise, lepake in podobno (peti odstavek 10. člena); – pluje, izvaja lov, ribolov, se giblje ali zadržuje ob mejni črti, kadar je to z odredbo prepovedano (drugi odstavek 11. člena); – prestopi notranjo mejo v nasprotju z odredbo (drugi odstavek 15. člena); – se giblje ali zadržuje na območju mejnega prehoda, pa za to nima upravičenega razloga (četrti odstavek 22. člena).

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki: – ne pusti proste poti za nemoteno izvajanje nalog nadzora državne meje (tretji odstavek 8. člena); – ne poskrbi, da bi se mejna kontrola lahko izvajala skladno z določbami tega zakona (drugi odstavek 21. člena); – ne zagotovi službenih prostorov, parkirnih mest, dostopa do objektov in prostorov, brezplačen prevoz, voznih redov, ne obvešča ali ne obvešča pravočasno o dejanskih prometnih gibanjih (tretji odstavek 21. člena); – brez soglasja kakorkoli spremeni namembnost objekta ali naprave, ki je na območju mejnega prehoda (prvi odstavek 25. člena); – pravna oseba, katere poveljnik plovila ali druga oseba ne izpolni obveznosti poveljnika plovila (prvi, tretji, četrti in peti odstavek 26. člena). Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek po tem členu. Zakon o nadzoru državne meje – ZNDM-1 (Uradni list RS, št. 87/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Minister, pristojen za notranje zadeve, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz tretjega in četrtega odstavka 10. člena, drugega odstavka 11. člena, 13. člena, drugega odstavka 15. člena, prvega in drugega odstavka 22. člena, drugega odstavka 23. člena, druge alinee prvega odstavka 28. člena ter prvega in drugega odstavka 39. člena tega zakona. Do izdaje predpisov iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe Pravilnika o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 19/91 in 9/98), kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Določbe 15. člena in tretja alinea prvega odstavka 44. člena tega zakona se začnejo uporabljati šele po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji. Po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji se na notranjih mejah prenehajo uporabljati določbe IV. in V. poglavja tega zakona. Po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji preneha veljati drugi odstavek 4. člena tega zakona. Določba tretjega odstavka 10. člena tega zakona se prične uporabljati šele po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo.

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Zakon o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 1/91), razen določb od 34. do 42. člena, 44. do 46. člena, 6. in 7. točke prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka 58. člena, 13. in 14. točke prvega odstavka in drugega odstavka 59. člena.

Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah Zakona o nadzoru državne meje ZNDM-1A (Uradni list RS, št. 126/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje – ZNDM-1B (Uradni list RS, št. 69/06) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.