Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-D)

V Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo, 69/05 – odločba US in 21/06 – odločba US) se v drugem odstavku 8. člena pika na koncu četrte alinee nadomesti s podpičjem in doda peta alinea, ki se glasi: »– daje mnenje k socialnovarstvenim storitvam in programom, kadar zanj zaprosi minister, pristojen za socialno varstvo.«.

V tretji alinei drugega odstavka 18.a člena se besedilo »komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: komisija)« nadomesti z besedama »pristojna komisija«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Invalidna oseba v primeru izbire družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo (v nadaljnjem besedilu: dodatek za pomoč in postrežbo), ki ga prejema po drugih predpisih, pri čemer vlogi iz 18.č člena tega zakona priloži pisno izjavo, s katero dovoli, da izplačevalec dodatek, do katerega je upravičena in največ v višini zneska, določenega na podlagi prvega odstavka 18.i člena tega zakona, v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, izplačuje občini, ki je pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika po tem zakonu.«. Za tretjim odstavkom se dodajo četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo: »Invalidna oseba in njeni zavezanci za preživljanje (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) so dolžni občini, ki financira pravice družinskega pomočnika, redno za tekoči mesec povrniti sredstva oziroma del sredstev, ki jih občina namenja za pravice družinskega pomočnika. Invalidna oseba to zagotovi tako, da s pisno izjavo dovoli izplačevalcu dodatka za pomoč in postrežbo, da le-tega, vendar največ v višini zneska, določenega na podlagi prvega odstavka 18.i člena tega zakona, izplačuje občini, ki je pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika po tem zakonu. Pravice družinskega pomočnika se dodatno financirajo s sredstvi invalidne osebe do višine njene plačilne sposobnosti in s sredstvi v višini prispevka zavezancev. Plačilna sposobnost invalidne osebe in prispevek zavezancev se določita v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 100. člena tega zakona na način, ki velja za določitev prispevka upravičenca in prispevka zavezanca k plačilu oziroma doplačilu storitve pomoči družini na domu. Kadar ta sredstva, skupaj s sredstvi iz tretjega odstavka tega člena ne zadostujejo za financiranje pravic družinskega pomočnika, razliko doplača občina. Pristojni center za socialno delo v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika odloči o prispevku invalidne osebe in zavezanca oziroma občine k plačilu sredstev oziroma dela sredstev, ki jih občina namenja za pravice družinskega pomočnika, za obdobje od dneva pridobitve pravice do izbire družinskega pomočnika, v primeru sprememb med izvajanjem te pravice pa s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu nastanka sprememb. Zavezanec, ki je hkrati družinski pomočnik, ni dolžan prispevati k plačilu pravic družinskega pomočnika. Če je invalidna oseba lastnica nepremičnine, se ji v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je, v korist občine, ki financira pravice družinskega pomočnika, na način in pod pogoji, kot je določeno v 100.c členu tega zakona v primeru uveljavljanja oprostitve plačila storitve pomoči družini na domu.«.

Drugi odstavek 18.b člena se spremeni tako, da se glasi: »Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.«. Na koncu tretjega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »ali pa, če je samostojni podjetnik posameznik prenehal ali družba z enim družbenikom (enoosebna družba), ki ne zaposluje drugih oseb, prenehala opravljati dejavnost, kar dokazuje s potrdilom o izbrisu iz poslovnega oziroma sodnega registra.«.

18.f člen se spremeni tako, da se glasi: Pristojni center za socialno delo odloči o izbiri določene osebe za družinskega pomočnika na podlagi mnenja invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija). Dokumentaciji, ki jo center za socialno delo pošlje invalidski komisiji iz prejšnjega odstavka, mora center za socialno delo priložiti tudi predhodno mnenje občine, pristojne za financiranje pravic družinskega pomočnika po tem zakonu, o znanih okoliščinah, ki so pomembne za oblikovanje mnenja invalidske komisije. Občina, ki je pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika po tem zakonu, da predhodno mnenje iz prejšnjega odstavka v roku 10 dni od prejema obvestila centra za socialno delo o tem, da vodi postopek, v katerem odloča o pravici do izbire družinskega pomočnika. Če občina v navedenem roku ne da mnenja, se postopek nadaljuje. Invalidska komisija v svojem mnenju ugotovi, ali gre za upravičenca iz 18.a člena tega zakona in ali mu izbrani družinski pomočnik potrebno pomoč lahko nudi. Pri pripravi svojega mnenja invalidska komisija upošteva pogoje iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na pomoč invalidni osebi.«.

V 18.g členu se pred besedo »komisije« doda beseda »invalidske«.

V tretji alinei drugega odstavka 18.h člena se beseda »komisija« nadomesti z besedilom »invalidska komisija iz 18.f člena oziroma iz 18.o člena tega zakona«.

V drugem odstavku 18.i člena se besedilo prvega stavka spremeni tako, da se glasi: »Družinskemu pomočniku pravica iz prejšnjega odstavka pripada od dneva izvršljivosti odločbe, s katero je ugodeno izbiri določene osebe za družinskega pomočnika.«.

V petem odstavku 18.k člena se pred besedo »komisiji« doda beseda »invalidski«. V šestem odstavku se pred besedo »komisija« doda besedilo »invalidska komisija iz 18.f člena oziroma iz 18.o člena tega zakona«.

Za četrtim odstavkom 18.l člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Če invalidna oseba v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, ravna v nasprotju z določbo iz tretjega odstavka 18.a člena tega zakona, se tako ravnanje šteje kot razlog za prenehanje opravljanja nalog družinskega pomočnika po prvi alinei prvega odstavka tega člena.«.

Četrti odstavek 18.o člena se spremeni tako, da se glasi: »V postopku na drugi stopnji ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, odloči na podlagi mnenja invalidske komisije, ki po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na drugi stopnji obravnava mnenja invalidske komisije iz 18.f člena tega zakona.«. Peti odstavek se črta. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »komisije iz drugega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »invalidske komisije, ki na drugi stopnji obravnava mnenja invalidske komisije iz 18.f člena tega zakona«.

V prvem odstavku 23. člena se besedilo »24 minimalnih plač« nadomesti z besedilom »60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka«. V četrti alinei drugega ostavka se besedilo »18 minimalnih plač« nadomesti z besedilom »35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka«.

V drugem odstavku 24. člena se za tretjo alineo doda nova četrta alinea, ki se glasi: »– neutemeljena odklonitev primernega dela po podjemni pogodbe oziroma pogodbi o naročilu avtorskega dela ali primernega začasnega ali občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela;«. Dosedanja četrta, peta, šesta in sedma alinea postanejo peta, šesta, sedma in osma alinea. Na koncu osme alinee se pika nadomesti s podpičjem in doda nova deveta alinea, ki se glasi: »– izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala.«. V tretjem odstavku se za besedama »iz prve« dodajo vejica in besedilo »četrte in devete«.

Za drugim odstavkom 25.a člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka se višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma dodatek iz prejšnjega odstavka določita v polovični višini merila iz prvega odstavka tega člena oziroma dodatka iz prejšnjega odstavka.«. V tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se na koncu doda besedilo: »Kot prva odrasla oseba v družini se šteje tudi mladoletna oseba brez staršev, razen v primerih iz četrte alinee prvega odstavka 26. člena tega zakona.«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V prvem odstavku 26. člena se v drugi alinei besedilo »– v primeru študija najdlje do zaključka dodiplomskega študija oziroma do dopolnjenega 26. leta starosti, v primeru šolanja na visoki stopnji, ki traja pet ali šest let, ali če zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem otrok šolanja ni končal v predpisanem roku, pa še toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo« nadomesti z besedilom »v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja«.

V prvem odstavku 27. člena se črta sedma alinea. Dosedanja osma alinea postane sedma alinea. Na koncu sedme alinee se pika nadomesti z vejico in doda nova osma alinea, ki se glasi: »– denarne socialne pomoči po tem zakonu in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti.«.

V tretjem odstavku 28. člena se za besedo »dogovora« dodata besedi »oziroma sporazuma«.

Za 28. členom se doda nov 28.a člen, ki se glasi: Osebam, katerih družinski člani nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma kot tujci nimajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, se ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu v lastni dohodek šteje preživnina na enak način, kot je določeno za osebe v prejšnjem členu. Osebam, katerih družinski člani iz prejšnjega odstavka bivajo v Republiki Sloveniji, se v primeru, ko preživnina ni določena z izvršljivim pravnim naslovom, ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu v lastni dohodek šteje dohodek tega družinskega člana, zmanjšan za 0,7 osnovnega zneska minimalnega dohodka.«.

V 29. členu se na koncu prve alinee črta beseda »in« ter za njo doda nova druga alinea, ki se glasi: »– otroci in pastorki iz druge in tretje alinee 26. člena tega zakona, ki prejemajo preživnino ali družinsko pokojnino, višjo od minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov, in«. Dosedanja druga alinea postane tretja alinea.

Za 29. členom se doda nov 29.a člen, ki se glasi: Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oseb, ki živijo v registrirani istospolni partnerski skupnosti, se smiselno uporabljajo določbe 25.a, 26., 28., 28.a, 29. in 35. člena tega zakona.«.

Za drugim odstavkom 31. člena se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku tudi samski osebi, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu oziroma dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje. V primeru znižanja se od denarne socialne pomoči odšteje 30% minimalnega dohodka, ki bi tej osebi pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov. Šteje se, da imajo osebe iz prejšnjega odstavka, ki niso družinski člani po tem zakonu, dovolj lastnih sredstev za preživljanje, če njihov lastni dohodek presega minimalni dohodek, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »drugega odstavka tega člena«.

Za 31.b členom se doda nov 31.c člen, ki se glasi: V vlogi za enkratno izredno pomoč oziroma izredno pomoč mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. Upravičenec do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena. Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan v roku 15 dni po prejetju pomoči predložiti pristojnemu centru za socialno delo. Če tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ni upravičen do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.«.

36.a člen se spremeni tako, da se glasi: Delodajalec, ki za nedoločen čas ali za določen čas najmanj enega leta zaposli dolgotrajno brezposelno osebo, ki je v zadnjih 16 mesecih najmanj 12 mesecev prejemala denarno socialno pomoč, lahko ob izpolnjevanju pogojev, določenih s predpisi na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti in s Programom ukrepov aktivne politike zaposlovanja, pridobi subvencijo, s katero se na teh pravnih podlagah spodbuja zaposlovanje težje zaposljivih oseb. Ob zaposlitvi osebe iz prejšnjega odstavka se del predpisane višine subvencije za spodbujanje novega zaposlovanja težje zaposljivih oseb izplača iz sredstev za izplačevanje denarnih socialnih pomoči, drugi del pa v skladu s predpisi na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti in s Programom ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Del subvencije, ki se izplača iz sredstev za izplačevanje denarnih socialnih pomoči, se izplačuje mesečno, pri čemer znaša mesečni znesek 1 osnovni znesek minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom, in se izplačuje: – ob zaposlitvi za nedoločen čas 12 mesecev od meseca nastopa dela dalje, – ob zaposlitvi za določen čas najmanj enega leta 6 mesecev od meseca nastopa dela dalje. Drugi del subvencije iz drugega odstavka tega člena se izplačuje mesečno ali po obrokih. Po predhodni ugotovitvi izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena na podlagi podatkov iz informacijskega sistema centrov za socialno delo in ob delodajalčevi predložitvi drugih predpisanih listin pristojna služba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z delodajalcem in osebo iz prvega odstavka tega člena sklene tristransko pogodbo o dodelitvi subvencije, v kateri se določi tudi dinamika izplačil subvencije. Če pogodba o zaposlitvi z dolgotrajno brezposelno osebo iz prvega odstavka tega člena preneha veljati na podlagi sporazuma med delavcem in delodajalcem ali je redno odpovedana po volji delavca ali če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma iz krivdnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pred iztekom dveh let od dneva nastopa dela za nedoločen čas ali pred iztekom enega leta ob zaposlitvi za določen čas, ta oseba nima pravice do denarne socialne pomoči naslednjih 6 mesecev od meseca prenehanja delovnega razmerja.«.

Za 36.a členom se doda nov naslov in členi 36.b, 36.c in 36.č, ki se glasijo:

Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba, je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, delo po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela, po treh mesecih prejemanja denarne socialne pomoči pa tudi primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje skladno s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Kot vsaka zaposlitev iz prejšnjega odstavka se šteje zaposlitev, ki ustreza telesnim in duševnim zmožnostim osebe iz prejšnjega odstavka, o čemer izdajajo mnenje rehabilitacijske komisije I. stopnje, ki delujejo pri območnih službah zavoda in so imenovane v skladu s predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Mnenje se izda le v primeru, če oseba iz prejšnjega odstavka sicer izpolnjuje zahteve delodajalca za zaposlitev oziroma delovno mesto, vendar zaradi domnevnih psihofizičnih nezmožnosti odkloni ponujeno zaposlitev zavoda oziroma ne soglaša z napotitvijo zavoda. Pri tem odklonitev ni na strani osebe iz prejšnjega odstavka, če organizacija oziroma delodajalec odkloni osebo iz prejšnjega odstavka, ki jo je napotil zavod. Mnenje se izda po postopku kot ga določajo predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti za primerno delo. Zaposlitev in primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo iz prvega odstavka je opredeljeno v zaposlitvenem načrtu v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo iz 36.b člena tega zakona so aktivnosti na področju nepridobitnih dejavnosti na delih, ki niso del rednega delovnega procesa in se izvajajo v splošno korist z namenom izboljšanja socialne integracije in zaposlitvenih možnosti upravičenca do denarne socialne pomoči in so določene s programom ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Delovna aktivnost se lahko izvaja v obsegu najmanj 8 ur tedensko in največ 56 ur mesečno.

Oseba iz 36.b člena tega zakona, ki odkloni ali prekine ponujeno zaposlitev, primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo iz 36.b člena tega zakona, delo na podlagi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela, izgubi pravico do denarne socialne pomoči. Odklonitev ali prekinitev zaposlitve, primernega začasnega ali občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela, podjemne pogodbe oziroma pogodbe o naročilu avtorskega dela iz prejšnjega odstavka ugotovi pristojni organ Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in o tem nemudoma obvesti pristojni center za socialno delo. Center za socialno delo s prvim dnem naslednjega meseca po odklonitvi ali prekinitvi zaposlitve, primernega začasnega ali občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela, podjemne pogodbe oziroma pogodbe o naročilu avtorskega dela razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena. V primeru iz prejšnjega odstavka upravičenec naslednjih 6 mesecev po mesecu izgube pravice do denarne socialne pomoči ni upravičen do denarne socialne pomoči.«.

Črta se drugi odstavek 38. člena. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »V primeru iz druge alinee drugega odstavka 24. člena tega zakona se za spremembo okoliščin šteje dan, s katerim se brezposelna oseba preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.«.

V prvem odstavku 39. člena se za besedilom »Center za socialno delo« doda besedilo »lahko v roku 3 let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči«.

Za 39. členom se doda nov 39.a člen, ki se glasi: Center za socialno delo lahko v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena po uradni dolžnosti prične postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči tudi v primeru, ko upravičenec po izdaji odločbe prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena. Upravičenec je pristojnemu centru za socialno delo prejem novega dohodka dolžan sporočiti v roku 8 dni od prejema dohodka. Center za socialno delo odpravi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel za to obdobje, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek.«.

41. člen se spremeni tako, da se glasi: Denarna socialna pomoč, ki jo je upravičenec prejel na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi tretjega odstavka 36.d, 39. in 39.a člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odpravljena oziroma razveljavljena, je v višini razlike med prejeto denarno socialno pomočjo in denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč in jo je upravičenec dolžan vrniti. Center za socialno delo odloči o vračilu neupravičeno prejete denarne socialne pomoči v primeru odprave oziroma razveljavitve odločbe iz prejšnjega odstavka v istem postopku. Neupravičeno prejeto denarno socialno pomoč je upravičenec dolžan vrniti v roku 30 dni od dokončnosti odločbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko center za socialno delo in upravičenec skleneta dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Odlog plačila se lahko dogovori največ za čas treh let. Upravičenec je dolžan centru za socialno delo v skladu z dogovorom o vračilu denarne socialne pomoči redno predložiti dokazila o izvrševanju obveznosti. Če upravičenec zamudi s plačilom obroka, je dolžan plačati zakonite zamudne obresti. Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, lahko na predlog upravičenca po predhodnem mnenju centra za socialno delo odloči, da se njegov dolg deloma ali v celoti odpiše, vendar največ do višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe. Vlogo za odpis oziroma delni odpis, ki mora vsebovati podatke o lastništvu premoženja, prihrankih in dohodkih upravičenca in njegovih družinskih članov, upravičenec vloži pri centru za socialno delo. Center za socialno delo na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov ter predloženih dokazov upravičenca poda mnenje in ga skupaj z vlogo v roku 20 dni od prejema popolne vloge pošlje v odločitev ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam.«.

Za 41.b členom se doda nov 41.c člen, ki se glasi: V okviru mreže javne službe lahko izvajajo storitev celodnevnega institucionalnega varstva tudi javni zdravstveni zavodi, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, če se ta dejavnost opredeli v ustanovitvenem aktu zavoda in registrira v skladu s predpisi. Javni zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka lahko začne opravljati storitev celodnevnega institucionalnega varstva potem ko ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ugotovi, da izpolnjuje minimalne tehnične, kadrovske in druge pogoje iz 60. člena tega zakona. Storitev iz tega člena se izvaja na način in pod pogoji, ki jih določajo ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi. Nadzor nad izvajanjem te storitve opravlja socialna inšpekcija iz 102. člena tega zakona, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, o nadzoru. Institucionalno varstvo v javnem zdravstvenem zavodu se izvaja za osebe, ki so upravičenci po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in pri katerih je akutno zdravljenje v tem zavodu zaključeno, vendar pa jim zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega življenja niti z zagotovljeno zdravstveno in socialno obravnavo na domu, neposredna premestitev v institucionalno varstvo pa še ni možna. Oseba iz prejšnjega odstavka se namesti v javnem zdravstvenem zavodu na podlagi dogovora o vrsti, trajanju in načinu zagotavljanja storitev, ki ga skleneta ta oseba oziroma njen zakoniti zastopnik in zavod, in s katerim določita še druge medsebojne pravice in obveznosti. Če upravičenec ni zadovoljen s posamezno storitvijo, lahko zoper delo strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca vloži ugovor pri svetu javnega zdravstvenega zavoda. Ugovor je treba vložiti v roku osem dni od opravljene storitve, zoper katero ugovarja. Za plačilo storitve po tem členu smiselno veljajo določbe tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki veljajo za plačilo storitve celodnevnega institucionalnega varstva v javnih socialno varstvenih zavodih.«.

V 44. členu se v prvem odstavku za besedama »socialne zbornice« doda besedilo »ali strokovnega sveta za socialno varstvo«.

V tretjem odstavku 69. člena se besedilo »pravne in sociološke smeri« nadomesti z besedilom »pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo«.

Za tretjim odstavkom 81. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Krajevna pristojnost v zadevah, v katerih se upravičenost do pravice ugotavlja za vso družino, njeni družinski člani pa imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče na različnih naslovih, se določi po dejanskem prebivališču večine družinskih članov oziroma po stalnem oziroma začasnem prebivališču večine družinskih članov. Če krajevne pristojnosti tako ni mogoče določiti, se določi po kraju, v katerem je nastal povod za postopek.«. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se v prvem stavku besedilo »prvega, drugega in tretjega« nadomesti z besedilom »prvega, drugega, tretjega in četrtega«.

V drugem odstavku 110. člena se v šesti alinei pika nadomesti z vejico in doda nova sedma alinea, ki se glasi: »– izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem dejavnosti z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi.«.

V prvi alinei drugega odstavka 113. člena se za besedilom »iz drugih evidenc ministrstva za notranje zadeve« doda besedilo »ter podatke o lastništvu vozila iz evidence registriranih vozil«. V osmi alinei drugega odstavka se za besedilom »podatke o davčni številki,« doda besedilo »podatke o vzdrževanih družinskih članih,«. V dvanajsti alinei drugega odstavka se pika nadomesti z vejico in dodata nova trinajsta in štirinajsta alinea, ki se glasita: »– Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku prestajanja kazni zapora za osebe na prestajanju kazni zapora ter podatke o začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike. – upravljalca registra transakcijskih računov – podatke o transakcijskih računih: številki računa in nazivu izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun.«.

Za prvim odstavkom 113.a člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, lahko kot upravljavec centralne zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh podatke iz te zbirke z namenom ugotavljanja uporabe pravice do denarne socialne pomoči v skladu s tem zakonom tudi primerja s podatki iz zbirk upravljavcev iz prejšnjega člena in jih posreduje pristojnemu centru za socialno delo, ki sproži postopek ugotavljanja upravičenosti po uradni dolžnosti v skladu s tem zakonom.«. Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

Postopki odločanja o pravici do izbire družinskega pomočnika, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo po določbah tega zakona. Če je bilo v teh postopkih že izdano mnenje komisije iz Zakona o socialnem varstvu, se to mnenje upošteva kot mnenje pristojne komisije po določbah tega zakona. Družinski pomočnik, za katerega je mnenje, da kot izbrani družinski pomočnik lahko nudi potrebno pomoč invalidni osebi, podala komisija iz Zakona o socialnem varstvu, ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek od dneva, določenega v Zakonu o socialnem varstvu.

Invalidne osebe, ki so pridobile pravico do izbire družinskega pomočnika pred začetkom uporabe tega zakona in invalidne osebe, za katere je bilo mnenje komisije iz Zakona o socialnem varstvu izdano pred začetkom uporabe določb o pristojnih komisijah po tem zakonu, ter njihovi zavezanci so dolžni pristojnemu centru za socialno delo sporočiti vse podatke o družinskih članih ter o njihovih in svojih dohodkih, ki so v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 100. člena Zakona o socialnem varstvu potrebni za določitev prispevkov invalidne osebe in zavezancev občini, ki financira pravice družinskega pomočnika. Invalidne osebe iz prejšnjega odstavka imajo pravico, da namesto nadaljevanja pravice do izbire družinskega pomočnika po določbah tega zakona izberejo institucionalno varstvo. V primeru, da invalidna oseba iz prvega odstavka tega člena izbere institucionalno varstvo, se to šteje kot razlog za prenehanje opravljanja nalog družinskega pomočnika na željo invalidne osebe po prvi alinei 18.l člena Zakona o socialnem varstvu. Če se invalidna oseba iz prejšnjega odstavka želi vrniti v zavod, v katerem je bivala pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika, ima prednost pri sprejemu v ta zavod. Pristojni center za socialno delo pozove invalidno osebo iz prvega odstavka tega člena, da mu najpozneje v roku 15 dni od prejema poziva pošlje vse potrebne podatke skladno s prvim oziroma drugim in tretjim odstavkom tega člena. Invalidna oseba, ki ne dostavi podatkov v skladu s pozivom iz prejšnjega odstavka, se obravnava kot invalidna oseba, ki ravna v nasprotju z določbo 2. člena tega zakona (tretji odstavek 18.a člena) in se tako ravnanje šteje kot razlog za prenehanje opravljanja nalog družinskega pomočnika po prvi alinei prvega odstavka 18.l člena Zakona o socialnem varstvu. Pristojni centri za socialno delo izdajo odločbe o prispevkih invalidnih oseb iz prvega odstavka tega člena in njihovih zavezancev ter občine v roku 30 dni od začetka uporabe tega zakona z veljavnostjo odločb od dneva začetka uporabe tega zakona. Če je invalidna oseba lastnica nepremičnine, lahko center za socialno delo v odločbi iz prejšnjega odstavka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je, v korist občine, ki financira pravice družinskega pomočnika, na način in pod pogoji, kot je določeno v 100.c členu Zakona o socialnem varstvu v primeru uveljavljanja oprostitve plačila storitve pomoči družini na domu.

Invalidna oseba, katere dodatek za pomoč in postrežbo je miroval na podlagi odločbe o mirovanju po Zakonu o socialnem varstvu, s pisno izjavo dovoli, da izplačevalec dodatek, do katerega je upravičena in največ v višini zneska, določenega na podlagi prvega odstavka 18.i člena Zakona o socialnem varstvu, z dnem začetka uporabe tega zakona in v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, izplačuje občini, ki je pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika. Invalidne osebe iz prejšnjega odstavka imajo pravico, da namesto nadaljevanja pravice do izbire družinskega pomočnika po določbah tega zakona izberejo institucionalno varstvo. V primeru, da invalidna oseba iz prvega odstavka tega člena izbere institucionalno varstvo, se to šteje kot razlog za prenehanje opravljanja nalog družinskega pomočnika na željo invalidne osebe po prvi alinei 18.l člena Zakona o socialnem varstvu. Če se invalidna oseba iz prejšnjega odstavka želi vrniti v zavod, v katerem je bivala pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika, ima prednost pri sprejemu v ta zavod. Pristojni center za socialno delo pozove invalidno osebo iz prvega odstavka tega člena, da mu najpozneje v roku 15 dni od prejema poziva pošlje izjavo iz prvega odstavka tega člena oziroma sporoči, da je skladno z drugim odstavkom tega člena namesto nadaljevanja pravice do izbire družinskega pomočnika po določbah tega zakona izbrala institucionalno varstvo. Invalidna oseba, ki ne dostavi izjave oziroma sporočila v skladu s pozivom iz prejšnjega odstavka, se obravnava kot invalidna oseba, ki ravna v nasprotju z določbo 2. člena tega zakona (tretji odstavek 18.a člena) in se tako ravnanje šteje kot razlog za prenehanje opravljanja nalog družinskega pomočnika po prvi alinei prvega odstavka 18.l člena Zakona o socialnem varstvu. Če ne gre za primere iz tretjega ali šestega odstavka tega člena, mora izplačevalec dodatka za pomoč in postrežbo invalidnim osebam iz prvega odstavka tega člena, z dnem začetka uporabe tega zakona razveljaviti odločbo o mirovanju dodatka ter odločiti o izplačevanju dodatka v skladu z 2. členom tega zakona.

Do sprejema nove sistemske zakonodaje, ki ureja financiranje občin, se občinam, v katerih stroški za financiranje pravic družinskega pomočnika presegajo 0,35% primerne porabe, izračunane za tekoče proračunsko leto skladno z zakonom, ki ureja financiranje občin, ugotovljena razlika nad tem obsegom po preteku proračunskega leta zagotovi iz državnega proračuna. Potrebna sredstva za ta namen se zagotovijo v proračunu ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve.

Določbe 21. člena tega zakona se ne uporabljajo za upravičence do denarne socialne pomoči, ki jim je bila denarna socialna pomoč priznana za obdobje, ki se je začelo pred začetkom uporabe tega zakona.

Postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo po določbah tega zakona.

V primeru odprave oziroma razveljavitve odločbe v skladu z 39. členom Zakona o socialnem varstvu pred začetkom uporabe tega zakona, se uporablja določba četrtega odstavka 41. člena Zakona o socialnem varstvu.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po preteku treh mesecev od njegove uveljavitve. Št. 540-01/91-5/43 Ljubljana, dne 27. septembra 2006 EPA 767-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.