Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Ponikve-Hrastje

(1)S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme državni lokacijski načrt za avtocesto na odseku Ponikve–Hrastje (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2)Državni lokacijski načrt je izdelalo podjetje Topos, d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. LN-1/02-05 v juniju 2006.

(1)Ta uredba določa obseg ureditvenega območja, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, za energetsko, vodovodno in drugo komunalno infrastrukturo, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost, obveznosti investitorjev, izvajalcev in lokalnih skupnosti, odstopanja in nadzor nad izvajanjem uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Direktoratu za prostor, in v občinah Trebnje in Mirna Peč.

(1)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega:

-        parcele oziroma dele parcel, na katerih se zgradijo trajni objekti (območje trase avtoceste, deviacije, objekti, vodnogospodarske ureditve, okoljevarstveni ukrepi itd.) in

-        parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitve, novogradnje, obnovitve komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja trase avtoceste).

(2)Območje trase avtoceste s cestnimi objekti in spremljajočimi ureditvami obsega parcele oziroma dele parcel v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Ponikve: 1273, 498/1, 532/3, 498/1, 495/9,491/1, 491/3, 491/5, 498/1, 495/6, 495/5, 491/6, 532/3 in 495/8;

-        k. o. Češnjevek: 134, 137, 156, 157, 159/1, 159/2, 159/3, 160/2, 162/2, 163/1, 163/2, 163/3, 163/4, 163/5, 165/2, 165/3, 167/2, 231/12, 1162, 1165, 1166/2, 1221 in 1225;

-        k. o. Lukovek: 160, 162, 171, 172, 173, 174, 177, 178, 179, 180, 183, 186, 187, 190, 191, 195, 239, 240, 242, 243, 244, 251, 253, 257, 258, 261, 264, 265, 266, 267, 268, 324, 325, 326, 328, 338, 339, 344, 344, 345, 397, 686, 687, 694, 695, 699, 700, 872, 873, 876, 877, 878, 881, 882, 883, 884, 886, 887, 888, 891, 893, 895, 896, 902, 903, 905, 4212, 4213, 4214, 4214, 4215, 4221, 4223, 4224, 4225, 4252, 155/2, 161/1, 175/1, 175/2, 181/1, 181/2, 181/3, 184/1, 188/1, 188/2, 188/2, 188/3, 193/1, 193/2, 193/3, 248/1, 250/1, 250/2, 256/1, 256/2, 256/3, 260/1, 260/2, 311/1, 311/2, 329/1, 329/2, 329/3, 329/4, 329/4, 335/1, 335/1, 335/1, 335/2, 335/3, 391/1, 393/3, 4208/1, 4208/2, 4209/1, 4211/1, 4211/2, 4211/2, 4226/1, 698/1, 698/2, 698/3, 702/1, 702/2, 874/1, 874/2, 879/1, 879/2, 885/1, 889/1, 889/2, 890/1, 890/2, 899/1 in 899/2;

-        k. o. Mirna Peč: 557, 557, 653, 657, 658, 953, 954, 959, 960, 962, 1008, 1018, 1019, 1020, 1026, 1030, 1061, 1063, 2844, 2845, 2856, 2867, 2883, 2885, 2912, st. p. 354, 1009/1, 1009/2, 1009/3, 1012/1, 1012/2, 1054/3, 1058/11, 1058/12, 1058/4, 1059/1, 1060/1, 1060/2, 1065/11, 1065/12, 1065/4, 1065/7, 1065/9, 1069/1, 1069/10, 1069/11, 1069/12, 1069/13, 1069/2, 1069/6, 1071/1, 1071/12, 1071/13, 1071/2, 1071/3, 1071/8, 1071/9, 2843/2, 2868/1, 2868/1, 2868/2, 2869/1, 2869/1, 2869/3, 2870/2, 2870/2, 2870/3, 2872/5, 2872/9, 2995/1, 544/1, 560/1, 652/3, 654/1, 654/2, 659/1, 662/1, 77/13, 77/14, 77/17, 77/18, 77/22, 77/23, 77/26, 77/54, 77/6, 77/7, 77/8, 847/1, 847/2, 847/3, 955/1, 955/2 in 957/1;

-        k. o. Hmeljčič: 22, 24, 25, 26, 27, 42, 43, 44, 45, 48, 49, 56, 64, 65, 67, 68, 146, 147, 148, 148, 149, 150, 151, 152, 152, 153, 911, 912, 916, 931, 931, 932, 953, 988, 989, 990, 993, 1732, 1745, 1770, 1772, 1774, 1780, 1781, 1782, 1783, 1787, 1790, 1799, 1801, 1803, 1805, 1807, 1808, 1809, 1811, 1815, 1817, 1821, 1822, 1823, 1824, 1827, 1827, 1831, 1834, 1841, 3471, 3533, 3533, 3533, 3540, 3541, st. p. 358, st. p. 358, st. p. 358, st. p. 361, st. p. 361, st. p. 386, st. p. 386, st. p. 386, st. p. 392, 144/1, 144/1, 144/2, 144/3, 144/4, 144/5, 144/6, 144/7, 144/8, 145/1, 145/2, 1775/1, 1775/2, 1779/1, 1779/2, 1825/1, 1825/2, 1825/3, 1835/4, 1839/2, 1849/31, 1849/31, 1849/32, 1856/1, 1856/11, 1856/12, 1856/13, 1856/14, 1856/15, 1856/16, 1856/17, 1856/18, 1856/2, 1856/3, 1856/4, 1856/5, 1856/6, 1856/8, 1856/9, 1972/1, 1972/20, 1972/21, 1972/25, 1972/26, 1972/5, 3467/1, 3467/2, 3472/1, 3472/4, 3472/5, 3498/1, 3498/2, 3499/1, 3499/1, 3499/2, 3499/3, 3501/1, 3508/1, 3508/2, 3510/1, 3530/1, 41/1, 41/2, 47/1, 47/2, 50/1, 50/2, 50/3, 52/1, 52/2, 52/3, 57/1, 57/2, 58/2, 58/3, 66/1, 66/2, 952/1, 952/2, 952/3, 952/5, 957/5, 959/1, 959/1, 959/10, 959/11, 959/12, 959/13, 959/14, 959/15, 959/16, 959/17, 959/18, 959/19, 959/2, 959/27, 959/3, 959/4, 959/5, 959/6, 959/7, 959/8, 959/9, 964/1, 964/27, 983/1, 983/10, 983/11, 983/12, 983/13, 983/13, 983/2, 983/3, 983/4, 983/5, 983/6, 983/7, 983/8, 983/9, 987/1, 987/10, 987/11, 987/12, 987/13, 987/2, 987/3, 987/4, 987/5, 987/6, 987/7, 987/8, 987/9, 991/1, 991/10, 991/10, 991/11, 991/12, 991/13, 991/14, 991/15, 991/16, 991/17, 991/18, 991/19, 991/2, 991/20, 991/21, 991/22, 991/23, 991/24, 991/25, 991/26, 991/27, 991/28, 991/29, 991/3, 991/30, 991/31, 991/32, 991/33, 991/34, 991/35, 991/39, 991/39, 991/40, 991/41, 991/42, 991/43, 991/76, 991/77, 991/79, 991/86, 991/87, 991/88, 991/9, 991/92, 991/92, 991/92, 992/1, 992/2, 992/3 in 992/4;

-        k. o. Zagorica: 1647, 1658, 1789, 2154, 1580/10, 1580/11, 1581/1, 1581/2, 1581/3, 1583/1, 1583/2, 1583/3, 1649/1, 1649/2, 1660/4, 1660/5, 1660/6, 1660/7, 1662/1, 1662/2, 1663/4, 1663/6, 1663/8, 2158/7, 2158/8, 2189/3, 2224/3, 2224/4, 2226/1 in 2226/2.

(3)Območje prestavitev, odstranitev, novogradenj in obnovitev komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture obsega parcele oziroma dele parcel v naslednjih katastrskih občinah:

-        20-kilovoltni daljnovod Jezero (novogradnja): ·   k. o. Hmeljčič: 884, 883, 886, 883, 882, 881, 882, 892/1, 3502 (pot), 893, 3501/3 (pot), 67, 75, 72, 3508/1 (pot), 85, 3508/1 (pot), 120/2, 118, 120/2, 139, 140, 139, 1510/3 (pot), 138/2, 235, 238/1, 238/4, 232, 241;

-        20-kilovoltni daljnovod (V2 – ukinitev): ·   k. o. Hmeljčič: 1732, 3467/1 (cesta), 1805, 1803, 1801, 1803, 3467/1 (cesta), 1807, 1799, 1801, 1778, 3530/1 (pot), 991/19, 991/18, 3498/2 (pot), 933, 932, 3498/2 (pot), 932, 931, 916, 3500/1 (pot), 914, 3500/1 (pot), 909, 3500/1 (pot), 911, 24;

-        20-kilovoltni daljnovod (V2a – ukinitev): ·   k. o. Hmeljčič: 144/4, 144/5 in 144/6; ·   k. o. Zagorica: 1789, 1648, 2154 (pot), 1644, 1647, 2154 (pot), 1649/1, 1663/8, 1651/1, 1651/2, 1663/7, 2155/2 (pot), 1652, 2158/6, 1655/2, 1655/1, 2152/2 (pot), 1627/2, 1627/3;

-        20-kilovoltni daljnovod (V2b – ukinitev): ·   k. o. Hmeljčič: 241, 232, 218/3, 228, 221, 223, 3533 (cesta), 146;

-        20-kilovoltni daljnovod (V2c – novogradnja): ·   k. o. Zagorica: st. p. 219, 1815/2, 1819/1, 1901/9, 1901/8, 1901/7, 1901/4, 1901/3, 2140/1 (pot), 1901/1;

-        20-kilovoltni daljnovod (V3 – novogradnja): ·   k. o. Hmeljčič: 1732, 1733, 1741, 1740/2, 1738/1, 1738/2, 3473 (pot), 1842, 1839/7, 1839/3, 1839/4, st. p. 349, 1837 in 1839/2;

-        20-kilovoltni daljnovod (V4 – novogradnja): ·   k. o. Mirna Peč: 2995/1 (železnica), 1065/9, 1065/10, 1065/3, 1017/2, 1012/1, 1012/2, 2868/1 (pot), 1017/1, 1017/3, 2856 (pot), 1014/1, 533/88, 533/25 in 533/16;

-        20-kilovoltni daljnovod (V5 – novogradnja): ·   k. o. Mirna Peč: 847/2 in 954;

-        kablovod od RTP Trebnje do TP Trebnje vzhod (V6 – novogradnja): ·   k.o Češnjevek: 605/10, 605/3, 605/9, 605/7, 1169/1 (pot), 603, 1169/1 (pot), 1145 (pot), 1170 (pot), 609/2, 615/1, 618/1, 619/1, 622/1, 623/1, 627/4, 628/1, 629/1, 630/1, 1170 (pot), 233/13, 1166/1 (cesta), 233/13, 231/13, 1166/2 (cesta), 1221 (cesta), 231/3, 231/4, 231/21, 231/22, 231/23, 231/8, 231/9, 168/6, 168/1, 168/5, 167/3, 231/11, 231/12 in 165/3;

-        kablovod od TP Trebnje vzhod do TP Grm (V6a – novogradnja): ·   k. o. Češnjevek: 165/3 in 231/12; ·   k. o. Ponikve: 491/4 in 498/1;

-        elektrovod NN (N2 – ukinitev): ·   k. o. Hmeljčič: 144/2, 3510/1 (pot), 143/5, 143/4; ·   k. o. Zagorica: 1799, 1800/3, 1821/1, 2145, 1804, 1815/1, st. p. 219;

-        elektrovod NN (N3a – novogradnja): ·   k. o. Hmeljčič: 1839/4, 1839/3, 1839/7, 1842, st. p.316, 3473 (pot), 3467/1 (pot), 1738/2, 1741, 1733, 1732, 3467/1 (pot);

-        elektrovod NN (N3a – ukinitev): ·   k. o. Hmeljčič: 1841, 1839/8, 3467/1 (pot), st. p. 316;

-        elektrovod NN (N3c – ukinitev): ·   k. o. Hmeljčič: 1839/4; 3467/1 (pot), 1839/8, 1841;

-        elektrovod NN (N4a – novogradnja): ·   k. o. Mirna Peč: 533/16, 533/15, 533/89, 2860 (pot), 536/9, 544/3, 544/2, 1018, 1020, 1019, 1021/2, 1022/1, 1023/1 in 1023/2;

-        elektrovod NN (N4b – novogradnja): ·   k. o. Mirna Peč: 1065/9, 2995/1 (železnica);

-        vodovod (prestavitev 5 – novogradnja): ·   k. o. Hmeljčič: 1841, 3467/1 (cesta), st. p. 349, 1839/4, 3533 (cesta); ·   k. o. Zagorica: 2224/3 (cesta);

-        vodovod (ukinitev): ·   k. o. Hmeljčič: 1778, 3530/1 (pot), 991/19, 991/18, 3498/2 (pot), 1939/4, st. p. 349, 3467/1 (pot), 1841, 933, 932, 931, 917, 3500/1 (pot), 918/1, 914, 909, 3500/1 (pot), 24; 147, 148, 151, 152, 156, 153; ·   k. o. Mirna Peč: 2855/2 (cesta), 2872/5 (cesta): ·   k. o. Zagorica: 1660/4 in 1660/6;

-        fekalna kanalizacija (kan-1: prestavitev – novo-gradnja): ·   k. o. Hmeljčič: 3467/1 (cesta), 991/92; ·   k. o. Mirna Peč: 2855/2 (pot);

-        telekomunikacijski vod (prestavitev – novogradnja): ·   k. o. Hmeljčič: 964/1, 938/6, 3472/1 (pot), 991/32;

-        telekomunikacijski vod (ukinitev): ·   k. o. Hmeljčič: 1778, 3498/2 (pot), 933, 932; ·   k. o. Zagorica: 1674, 2154 (pot), 1649/1, 1663/8; 1660/6.

(4)Opomba: oznaka »st. p.« pred številko parcele pomeni v naravi stavbno parcelo.

(5)Parcelacija se opravi na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta. Pri razlikah med navedenimi parcelami v besedilu državnega lokacijskega načrta in grafičnim prikazom državnega lokacijskega načrta se kot veljaven šteje prikaz v kartografskem delu.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega: a)     območje avtoceste s spremljajočimi objekti in ureditvami: prestavitev cest in poti, nadvoz, viadukt, podvoz, pokriti vkop, prepust in objekte za odvodnjavanje in čiščenje, oba priključka ter krožišče; b)     območje ureditve obcestnega prostora z rekultivacijo zemljišč ter območje reliefnega preoblikovanja brežin in zasaditev; c)     območja prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav; c)    območja okoljevarstvenih ukrepov ter d)     območje spremenjene podrobnejše namenske rabe zemljišč.

(1)Avtocesta se na zahodu v km 14,0+60 navezuje na predhodni avtocestni odsek Pluska–Ponikve, kjer je predvidena tudi navezava na obstoječo hitro cesto H1 z izvennivojskim priključkom Trebnje vzhod. Trasa v nadaljevanju poteka po tipično kraškem in precej razgibanem terenu, do km 15,1+00 pa po izrazito zakraselem terenu, poraslim z gozdom. Sledi 2 km dolg del trase, ko se vzpenja čez gozdnata južna pobočja Požganja. V nadaljevanju se avtocesta spušča proti Dolenji vasi, teren spet postaja izrazito zakrasel z globokimi vrtačami in skalnimi grebeni. Na prečkanju globoke zajede je predviden viadukt Dole v dolžini približno 242 m, nato se začne globlji vkop. Avtocesta se nato po severnih pobočjih Šentjurskega vrha spusti v dolino Igmance. V vzhodnem delu odseka se približa poteku obstoječe hitre ceste H1 ter se v km 21,2 + 25 naveže na avtocestni odsek Hrastje–Lešnica.

(2)Trasa je zasnovana kot štiripasovna cesta z vmesnim ločilnim pasom in odstavnima pasovoma, vsa križanja z avtocesto so izvennivojska. Dolžina odseka je 7165 m in poteka v prvem delu po območju občine Trebnje, približno od km 17 naprej pa po območju občine Mirna Peč. Avtocesta na tem odseku prevzema vlogo obstoječe hitre ceste H1, ki se po gradnji avtoceste prekategorizira v regionalno cesto.

(3)V državnem lokacijskem načrtu so uporabljene kilometraže iz strokovnih podlag za potek avtoceste na odseku Pluska-Ponikve-Hrastje, tako da velja 14,0+60 kot izhodišče za preračun kilometraže po banki cestnih podatkov

(1)Vertikalni in horizontalni elementi trase avtoceste so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h.

(2)Horizontalen potek trase je projektiran z uporabo najmanjšega polmera 750 m in minimalnim prečnim nagibom 2,5%.

(3)Vertikalni potek trase je projektiran z najmanjšo konveksno zaokrožitvijo 22 000 m ter najmanjšo konkavno zaokrožitvijo nivelete 30 000 m in največjim podolžnim nagibom 3,65%.

(4)Projektirani normalni prečni profil je 26,60 m, in sicer: 2 vozna pasova po 3,75 m, 2 prehitevalna pasova po 3,75 m, 2 robna pasova ob prehitevalnem pasu po 0,50 m, 2 odstavna pasova po 2,50 m, srednji ločilni pas širine 3,00 m in dve bankini po 1,30 m. Na vzponih, na katerih pričakovana hitrost težkih vozil pade pod 50 km/h, so namesto odstavnih pasov predvideni pasovi za počasni promet širine 3,00 m, ki so od voznega pasu ločeni z 0,20 m širokim robnim pasom, robni pas ob voznih pasovih pa ima širino 0,30 m. Pasovi za počasni promet na večjih vzponih so dolgi 1556 m levo in 910 m desno.

(5)Na območjih vijačenja prečnega nagiba vozišča, na katerih zaradi konfiguracije terena ni mogoče zagotoviti zadostne razlike med nagibom roba vozišča in niveleto, je treba predvideti ukrepe za preprečevanje zastoja vode na vozišču.

(6)Pospeševalni in zaviralni pasovi ob priključkih Trebnje vzhod in Mirna Peč so široki 3,00 m, od voznega pasu jih loči 0,50 m širok robni pas, robni pas na robu vozišča pa je širok 0,30 m.

(1)Na odseku avtoceste se zgradita dva priključka. Priključek Trebnje vzhod je predviden na km 14,1 + 05 in se na severni strani s priključno cesto (deviacijo 1-1) navezuje v krožišču na sedanjo hitro cesto H1. Dolžina priključne ceste je 571 m, normalni prečni profil pa 13,60 m. Priključek Mirna Peč je predviden na km 18,6 + 61 avtoceste in se na južni strani navezuje na deviacijo 1-11 (deviacijo Mirna Peč).

(2)Priključka sta predvidena kot polna izvennivojska priključka, zasnovana v obliki deteljice. Kraki priključkov so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 40 km/h. Normalni prečni profil dvosmerne rampe priključka je 10,70 m, od tega sta dva prometna pasova po 3,50 m, dva robna pasova po 0,35 m in dve bankini po 1,50 m. Normalni prečni profil enosmerne rampe priključka je 8,50 m, od tega je en prometni pas širine 5,00 m, dva robna pasova po 0,25 m in dve bankini po 1,50 m. Največji podolžni nagib krakov priključkov je 6%. Priključka se ustrezno uredita s prometno signalizacijo.

(3)Priključek Trebnje vzhod se na obstoječo hitro cesto H1 priključuje s krožiščem premera 50 m. Druga križišča na hitri cesti H1, ki so znotraj državnega lokacijskega načrta, se zgradijo nivojsko, s pasovi za levo zavijanje.

(4)Obstoječa nadvoza nad hitro cesto H1 pri naseljih Šentjurij na Dolenjskem in Hmeljčič se odstranita.

(1)Zaradi avtoceste je treba zgraditi deviacije naslednjih regionalnih cest:

-        deviaciji 1-11 in 1-12 regionalne ceste R3 651/1198 Trebnje–Novo mesto (Bršljin), imenovana deviacija Mirna Peč, ki se na avtocesto naveže v priključku Mirna Peč. Dolžina ureditve deviacije 1-11 je 2960 m, deviacije 1-12 pa 325 m;

-        deviacija 1-13 regionalne ceste R3 651/1198 Trebnje–Novo mesto (Bršljin), ki bo imela po gradnji deviacije Mirna Peč status lokalne ceste. Dolžina ureditve je 66 m.

(2)Zgradijo se naslednje deviacije lokalnih cest:

-        deviacija 1-2 lokalne ceste LC 425621 Češnjevek–Lipnik–Blatni Klanec. Dolžina ureditve je 107 m;

-        deviacija 1-3 lokalne ceste LC 425611 Dolenja Nemška vas–Poljane. Dolžina ureditve je 204 m;

-        deviacija 1-7 lokalne ceste LC 291070 Dolenja vas pri Mirni Peči–Hmeljčič–Knežija. Dolžina ureditve je 224 m;

-        deviacija 1-8 lokalne ceste LC 291010 Mirna Peč–Dolenja vas pri Mirni Peči–Poljane. Dolžina ureditve je 53 m;

-        deviacija 1-9 lokalne ceste LC 291070 Dolenja vas pri Mirni Peči–Hmeljčič–Knežija. Dolžina ureditve je 99 m;

-        deviacija 1-15 lokalne ceste LC 291010 Mirna Peč–Dolenja vas pri Mirni Peči–Poljane. Dolžina ureditve je 155 m;

-        deviacija 1-19 lokalne ceste LC 291010 Mirna Peč–Dolenja vas pri Mirni Peči– Poljane. Dolžina ureditve je 53 m.

(3)Zgradijo se naslednje deviacije nekategoriziranih cest in poti:

-        deviacija 1-4 zasebne ceste. Dolžina ureditve je 157 m;

-        deviacija 1-5 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 271 m;

-        deviacija 1-6 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 388 m;

-        deviacija 1-10 javne poti Zagorica–Selo pri Zagorici–Gorenje Karteljevo. Dolžina ureditve je 160 m;

-        deviacija 1-14 javne poti Trg–Češence. Dolžina ureditve je 100 m;

-        deviacija 1-16 javne poti Češence. Dolžina ureditve je 147 m;

-        deviacija 1-17 javne poti Češence. Dolžina ureditve je 51 m;

-        deviacija 1-18 javne poti Češence. Dolžina ureditve je 87 m;

-        deviacija JP-1 javne poti Grm. Dolžina ureditve je 897 m;

-        deviacija JP-2 javne poti ob H1. Dolžina ureditve je 21 m;

-        deviacija JP-3 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 199 m;

-        deviacija JP-4 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 562 m;

-        deviacija JP-5 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 482 m;

-        deviacija JP-6 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 81 m;

-        deviacija JP-7 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 591 m;

-        deviacija JP-8 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 156 m;

-        deviacija JP-9 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 368 m;

-        deviacija JP-10 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 342 m;

-        deviacija JP-11 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 663 m:

-        deviacija JP-12 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 16 m;

-        deviacija JP-13 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 15 m;

-        deviacija JP-14 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 214 m (26 m in 188 m);

-        deviacija JP-15 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 341 m;

-        deviacija JP-16 javne poti Dolenja vas. Dolžina ureditve je 123 m;

-        deviacija JP-17 javne poti Dolenja vas. Dolžina ureditve je 347 m;

-        deviacija JP-18 javne poti. Dolžina ureditve je 10 m;

-        deviacija JP-19 javne poti Dolenja vas. Dolžina ureditve je 29 m;

-        deviacija JP-20 javne (poljske) poti. Dolžina ureditve je 16 m;

-        deviacija JP-21 javne (poljske) poti. Dolžina ureditve je 953 m;

-        deviacija JP-22 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 33 m;

-        deviacija JP-23 javne poti. Dolžina ureditve je 2478 m;

-        deviacija JP-24 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 15 m;

-        deviacija JP-25 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 20 m;

-        deviacija JP-26 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 12 m;

-        deviacija JP-27 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 10 m;

-        deviacija JP-28 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 82 m;

-        deviacija JP-29 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 284 m;

-        deviacija JP-30 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 16 m;

-        deviacija JP-31 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 20 m;

-        deviacija JP-32 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 21 m;

-        deviacija JP-33 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 30 m;

-        deviacija JP-34 javne (poljske) poti. Dolžina ureditve je 245 m;

-        deviacija JP-35 javne (poljske) poti. Dolžina ureditve je 18 m;

-        deviacija JP-36 javne (gozdne) poti. Dolžina ureditve je 10 m.

(4)Na deviacijah regionalnih cest je računska hitrost 70 km/h, na deviacijah lokalnih cest 60 km/h in na vseh preostalih deviacijah 30 km/h.

(5)Vozišča vseh deviacij kategoriziranih cest in deviacij javnih poti JP-17, JP-34 se asfaltirajo. Vozišča drugih javnih poti se zgradijo v makadamu oziroma v obstoječem zgornjem ustroju. Makadamske javne poti se na območju priključevanja na kategorizirane ceste zgradijo v asfaltni utrditvi v dolžini približno 10 m.

(6)Normalni prečni profili deviacij cest in poti so:

-        13,60 m (kolesarska steza in pešpot ob vozišču) na deviaciji 1-11 od km 2,3 + 60 do km 2,9 + 60 (v dolžini 600 m);

-        12,00 m (kolesarska steza in pešpot ob vozišču) na deviaciji 1-11 od km 0,5 + 80 do km 0,8 + 20 (v dolžini 240 m) in od km 2,0 + 70 do km 2,3 + 60 (v dolžini 290 m) ter na deviacij 1-12 (v dolžini 325 m);

-        10,00 m na deviaciji 1-4;

-        8,60 m na deviaciji 1-11 od km 0,0 do km 0,5 + 80 (v dolžini 580 m) in od km 0,8 + 20 do km 2,0 + 70 (v dolžini 1250 m) ter na deviaciji 1-16;

-        7,90 m na deviacijah 1-2, 1-3,1-6, 1-7, 1-9, 1-13, 1-14, 1-15 in 1-19;

-        7,00 m na deviaciji 1-10;

-        6,00 m na deviaciji JP-2;

-        5,00 m na deviaciji 1-17, 1-8 in 1-18;

-        4,00 m na deviacijah JP-1, JP-3, JP-4, JP-5, JP-6, JP-7, JP-8, JP-23 in JP-34;

-        3,00 m na deviacijah JP-9, JP-10, JP-11, JP-12, JP-13, JP-14, JP-15, JP-16, JP-17, JP-18, JP-19, JP-21, JP-22, JP-24, JP-25, JP-26, JP-27, JP-28, JP-29, JP-30, JP-31, JP-32, JP-33, JP-35 in JP-36;

-        2,00 m na deviaciji JP-20.

(1)Na odseku avtoceste se zgradijo naslednji objekti:

-        viadukt 6-2 Dole v km 17,6 + 80, dolžine 242 m in širine 30 m, z dovoljenim odstopanjem do 20%;

-        nadvoz 4-1 za deviacijo regionalne ceste 1-1 v km 14,1 + 05 avtoceste;

-        podvoz 3-1 za deviacijo javne poti 1-5 v km 15,1 + 70 avtoceste;

-        podvoz 3-2a za deviacijo javne poti 1-6 v km 17,1 + 40 avtoceste;

-        podvoz 3-2 za deviacijo regionalne ceste 1-11 v km 18,6 + 61 avtoceste;

-        podvoz 3-3 na deviaciji regionalne ceste 1-11 v km 1,7 + 78 pod železniško progo Ljubljana–Novo mesto;

-        podvoz 3-4 za deviacijo javne poti JP-34 v km 20,2 + 80 avtoceste;

-        pokriti vkop 8-1 na deviaciji regionalne ceste 1-12 od km 1,8 + 12 do km 1,9 + 54, dolžine 142 m in širine 11,90 m.

(2)Prepusti pod avtocesto se zgradijo z najmanj 50 cm široko poličko za prehajanje živali. Prepusti pod rampami priključkov in deviacijami se zgradijo v premeru od 0,50 m do 0,80 m.

(1)S krajinskim oblikovanjem prvin v obcestnem prostoru se zagotovi skladna umestitev avtoceste v prostor. Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve:

-        preoblikovanje reliefa (useki, nasipi, izravnave),

-        oblikovanje prvin v obcestnem prostoru (protihrupne pregrade, zaščitne ograje in ograje za preprečevanje prehoda prostoživečih živali, ločilni pas, zadrževalni bazeni),

-        zasaditve vegetacije na brežinah nasipov in usekov ter ob objektih, oblikovanje gozdnega roba,

-        ureditev opuščenih odsekov lokalnega cestnega omrežja in ureditev na območjih predvidenih rušitev.

(2)Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za graditev avtoceste s spremljajočimi objekti in s tem povezanimi ureditvami mora upoštevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, ki so določeni s to uredbo. Sestavni del projekta morata biti celovita in medsebojno usklajena načrta arhitekture in krajinske arhitekture (vključno z zasaditvenim načrtom).

(1)Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi se morajo čim bolj prilagajati obstoječemu reliefu. Brežine nasipov morajo biti oblikovane čim bolj razgibano, če je potrebno, naj bodo stopničaste ter polagoma izpeljane v obstoječi teren. Širina vmesnih berm se glede na oblikovanost okoliškega terena lahko spreminja. Brežine vkopov se oblikujejo razgibano, spodnje brežine tik ob avtocesti se lahko oblikujejo strmeje (do višine 8,0 m), zgornje pa položneje z izpeljavo v obstoječ teren. Posamezni ostanki terena, ki nastajajo ob manjših vkopih, se odstranijo oziroma poravnajo skladno z oblikovanjem širšega prostora. Na robovih vkopov in nasipov se skladno s podrobnejšimi prostorskimi situacijami izvede zaokrožitev.

(2)Med gradnjo je treba ohraniti obstoječe mikroreliefne pojave, ki naj se vključijo v krajinsko ureditev obcestnega prostora. Brežine nasipov in položnejše brežine vkopov nad prvo brežino ob avtocesti morajo biti ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z vegetacijo. Načrt oblikovanja reliefa po projektni dokumentaciji mora vsebovati situacijo, v kateri bo s pomočjo plastnic prikazano oblikovanje reliefa na krajinsko občutljivih delih trase.

(3)Osnovna izhodišča nove zasaditve morajo biti zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda in zakrivanje pogledov na vidno moteče protihrupne pregrade ob naseljih. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu (travinje in njive, gozd, gozdne zaplate s sklenjenim gozdnim robom, posamezna drevesa, grmovne živice), vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije.

(4)Na območjih, na katerih je treba posekati gozd, je treba poseke omejiti na čim ožji prostor in zasaditi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti. Na delih odseka, na katerih avtocesta poteka po kmetijskih površinah, se obcestni prostor zatravi, prav tako se zatravi ločilni pas. Ob protihrupnih pregradah se predvidi zasaditev posamičnih skupin dreves in/ali skupin grmovnic, predvsem ob začetkih in iztekih posameznih ukrepov, pri čemer se upoštevajo pogledi z avtoceste in iz okoliških naselij. Nasipne brežine ob viaduktu Dole se zasadijo z drevjem, tako da je dosežena naravna sklenitev strmega in z gozdom poraslega brega. Zaradi številnih razlik v nivoju, ki so odvisne od navezave avtocestnega priključka Mirna Peč na teren, se zasadijo drevesa in grmovje. S tem se vidno neprisiljeno poveže cestni sistem z obstoječim terenom. Za zatravitev suhih pobočij nasipnih brežin se uporabijo semena počasi rastočih trav s primesjo značilnih zelišč.

(5)Vsi opuščeni deli obstoječega cestnega omrežja se uredijo s poravnavo terena in nasipavanjem rodovitne zemlje ter zveznim oblikovanjem reliefa, upoštevajoč okoliški teren. Vse urejene površine se zatravijo, drevnine pa se zasadijo skladno s krajinskimi značilnostmi posameznih delov odseka.

(6)Med gradnjo je treba čim bolj omejiti gradbišče, odstrani se le najnujnejša vegetacija. Zasaditvene postopke je treba začeti že med gradnjo, v saditveni sezoni. Zasaditev se po odprtju avtoceste primerno vzdržuje.

(7)Na območju poteka avtoceste zahodno od priključka Mirna Peč je dopusten odmik od rešitev po tem državnem lokacijskem načrtu, in sicer tako, da se oblikovanje južne brežine ob trasi od km 18,1 do 18,3 + 40 avtoceste prilagodi rešitvam občinskega lokacijskega načrta za industrijsko območje Dolenja vas pri Mirni Peči.

Območji priključkov se arhitekturno in krajinsko oblikujeta ter ustrezno zasadita, tako da se zagotovi čim večja vpetost v prostor in zmanjša vidna izpostavljenost posega. Zasaditev in druge ureditve morajo zagotavljati ustrezno preglednost v smislu zagotavljanja prometne varnosti.

Območja zadrževalnih bazenov se vključijo v širši prostor s pomočjo zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in izvajanja rednih vzdrževalnih del. Brežine zadrževalnih bazenov se zatravijo. Pri zasnovi zasaditve drevnine se uporabijo skupine obstoječe grmovne in drevesne vegetacije in zasadijo nove skupine, tako da se zmanjša vidna izpostavljenost bazena in ograje. V bazenih s stalno prisotnostjo vode se zasadijo vodne rastline s čistilno vlogo.

(1)Protihrupni ukrepi se prilagodijo značilnostim prostora na posameznih delih odseka. Poleg zatravljenih, naravno oblikovanih nasipov se uporabijo absorpcijske ograje, ki se na posameznih delih postavijo v kombinaciji s transparentnimi deli ograj. Kombinacija s transparentom se zgradi ob naseljih, v katerih je pozidava neposredno približana trasi avtoceste, da se zagotovijo ali ohranijo pogledi z avtoceste na dediščinske in druge pomembne prvine v prostoru, poglede z območij ščitene pozidave in tam, kjer je treba členiti dolgo potezo protihrupne ograje. Protihrupne pregrade se postavijo oblikovno usklajeno na celotni trasi in tudi skladno z obstoječimi in načrtovanimi protihrupnimi pregrade na dolenjski avtocesti. Vloga protihrupnih ograj je hkrati tudi varovalna.

(2)Brežina protihrupnega nasipa je na zunanji strani speljana v blagem naklonu v obstoječi teren. Nasip se reliefno oblikuje kot naravni nasip in zasadi skladno z njegovim oblikovanjem. Upoštevati je treba povezavo postavitve različnih vrst protihrupne zaščite.

(1)Za preprečitev nenadzorovanega dostopa na cestišče avtoceste se postavi žična ograja, ki praviloma poteka po robu odkupljenega zemljišča. V poteku se smiselno prilagaja ureditvi obcestnega prostora, tako da ne bo vidno preveč izpostavljena in bo omogočala vidno povezovanje z okoliškim prostorom.

(2)Na območju selitvenih poti dvoživk se za preprečitev prehajanja avtoceste namestijo obojestranske varovalne ograje z gostejšim spletom, zakopane v tla vsaj v globini 20 cm in v višini 40 cm nad tlemi.

(3)Vse varnostne ograje na avtocesti so praviloma jeklene ali betonske skladno z veljavnimi pravilniki in standardi.

Cestni objekti in oprema morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja, z urbano in krajinsko podobo ter drugimi prvinami obcestnega prostora.

(1)Ob nadvozu na priključku Trebnje – vzhod ter podvozu gozdne ceste v km 15,1+70 se zasaditev izvede tako, da ne posega v vidno polje voznika na avtocesti. Zadrževalnik Z1 se v pasu do ceste obsadi z drevesi, v območju vtoka in iztoka pa z vodnimi rastlinami, primernimi tudi kot biološke čistilne naprave v manjšem obsegu. Nasipi in vkopi se naredijo tako, da je prehod v raščen teren mehko zaokrožen. V pasu neposredno ob avtocesti je zaradi vzdrževanja in zagotavljanja svetlega profila načrtovana trata. Trasa avtoceste se po prečkanju doline na viaduktu Dole zaje v hrib v globokem vkopu, ki je preoblikovan in močno zasajen z drevesi in grmovjem. Oblika zasaditve se prilagaja nagibu brežin in postavitvi berm.

(2)Protihrupna ograja ob priključku Mirna Peč mora biti zaradi odpiranja pogledov na kulturno krajino transparentna, v delu ob zadrževalniku pa polna in zasajena s popenjavkami in grmovnicami. V severnem priključnem kraku deviacije se zadrževalnik zasadi z vodnimi rastlinami. Priključek se zaradi preglednosti v glavnem zatravi. Protihrupni ograji v priključnih krakih morata biti zaradi preglednosti križišča in odpiranja pogledov v širši prostor transparentni. Zasaditev v priključku je predvidena le tam, kjer je potrebno zaradi opozarjanja voznikov. Visoka nasipna brežina na severni strani priključka se zasadi z grmovnicami po vsej dolžini.

(3)Na južni strani deviacije Mirna Peč je v priključnem delu predlagana ureditev v duhu land art. Za to ureditev se izdela poseben projekt (krajinski arhitekt in/ali likovni umetnik v sodelovanju s projektantom). Na deviaciji Mirna Peč se brežine zatravijo in obnovi novonastali gozdni rob. Zasaditev se zgosti le ob vhodih v pokrit vkop za križanje z železniško progo.

(4)Severna stran trase avtoceste v pobočju Šentjurskega vrha se zatravi (zaradi odpiranja pogledov na kulturno krajino tega dela Dolenjske), v delu, ko se najbolj približa hitri cesti H1, pa zasadi z drevesnimi in grmovnimi živicami. Južna stran trase avtoceste se zasadi z drevjem, ki je ločilni pas med avtocesto in deviacijo ter hkrati z mehko speljanim robom mehča poseg v prostor. Pred nadvozom in za njim se na strukturah avtocestne trase zasadijo živice drevja in/ali grmovja, povzete po obstoječih strukturah v prostoru. Na tem delu se zasaditev zgosti (zaradi opozarjanja voznikov), v nadaljevanju pa se brežine le zatravijo.

Zaradi gradnje avtoceste je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekte. Vse prestavitve, nove povezave in zaščite se opravijo pred začetkom gradnje avtoceste.

(1)Zgrajeni daljnovod DV 2 x 110 kV Hudo–Trebnje je bil že projektiran z upoštevanjem križanja z avtocesto. Pred izdelavo naslednjih faz projektne dokumentacije je treba preveriti zadostno varnostno višino.

(2)Zaradi gradnje avtoceste in spremljajočih ureditev je treba prestaviti, zgraditi ali prilagoditi naslednje daljnovode in nizkonapetostne vode:

1.srednjenapetostni vodi 20 kV:

-  na daljnovodu Jezero, odsek Vrhpeč, se križanje z avtocesto izvede s postavitvijo dveh tipskih kovinskih stebrov ustrezne višine s prevezavo obstoječega daljnovoda Jezero v križni razpetini in izdelavo nove križne razpetine na obstoječem daljnovodu Jezero. Uporabijo se taki tokovodniki, kot so obstoječi;

-  za napajanje predvidene transformatorske postaje Trebnje vzhod se od RTP Trebnje zgradi nov kablovod V6 s kabli 3 x 1 x 150 mm 2 (XHE-49A 150/25). Zaradi možnosti dvostranskega napajanja transformatorske postaje Trebnje vzhod se zgradi nov 20-kilovoltni kablovod V6a med novo TP in obstoječo transformatorsko postajo Grm z enakimi kabli. Iz transformatorske postaje Trebnje vzhod se izvede tudi napajanje razsvetljave in signalizacije za priključek Trebnje vzhod;

-  od kotne točke transformatorske postaje Dolenja vas do transformatorske postaje Mali Kal se demontira 20-kilovoltni daljnovod (v dolžini 1750 m, označen z V2), od TP Mali Kal do Zagorice (v dolžini 900 m, označen z V2a) in od transformatorske postaje Mali Kal severno proti odcepni točki B novega prestavljenega daljnovoda (v dolžini 340 m, označen z V2b);

-  transformatorsko postajo Mali Kal se prestavi v naselje Mali Kal in se napaja iz 20-kilovoltnega daljnovoda, ki napaja transformatorsko postajo Veliki Kal. V ta namen se zgradi približno 600 m kablovoda V2c, nizkonapetostni vod od transformatorske postaje Mali Kal do naselja pa se v dolžini 330 m demontira;

-  za osvetljevanje priključka Mirna Peč se od točke A na 20-kilovoltnem daljnovodu do nove transformatorske postaje Priključek Mirna Peč zgradi nov kablovod V3;

-  transformatorsko postajo Mirna Peč se prestavi v bližino vodnega črpališča in zgradi kot montažna transformatorska postaja. Jekleni steber, na katerem je transformator, ostane za razvod nizkonapetostnega omrežja. Nizkonapetostni vod N5a ostane nespremenjen. Iz transformatorske postaje Mirna Peč se napaja tudi nizkonapetostna omarica za signalizacijo in razsvetljavo pokritega vkopa;

-  od nove montažne transformatorske postaje Mirna Peč se daljnovod pokabli (po trasi sedanjega daljnovoda, za naseljem, označen z V4) in priključi na predvideno transformatorsko postajo Obrtna cona;

-  del prizadetega 20-kilovotnega daljnovoda V5 se demontira in nadomesti z dvema drogovoma Z 12 skupaj z vodniki.

2.Nizkonapetostni vodi 0,4 kV:

-  nizkonapetostni vod N2 do naselja Mali Kal se demontira;

-  nizkonapetostni prostozračni vod N3a, N3b in N3c se demontira, naselje Dolenja vas pa se napaja po nizkonapetostnem kablovodu od transformatorske postaje Priključek Mirna Peč do transformatorske postaje Dolenja vas;

-  nizkonapetostna voda N4a in N4b se demontirata, med gradnjo pokritega vkopa pa se zgradi začasen vod za napajanje dela naselja. Po končani gradnji pokritega vkopa se zgradita kablovod iz transformatorske postaje Mirna Peč do nizkonapetostne omarice za napajanje pokritega vkopa in istočasno razdelilna omarica za naselje;

-  nizkonapetostni vod N5 ostane obstoječ, ob premajhni varnostni višini pa se vod prestavi na višje obesišče stebra, na katerem je transformator.

(3)Investitor mora v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja projektno obdelati vso elektroenergetsko infrastrukturo.

(4)Investitor mora najmanj sedem dni pred začetkom del zagotoviti nadzor nad izvedbo del, ki ga opravlja upravljavec elektroenergetskega omrežja, ter naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture. Investitor krije vse stroške priključitve objektov na omrežje.

(1)Zgradita se dve novi kabelski transformatorski postaji z navezavo na 20-kilovoltne daljnovode:

-        TP 20/0,4 kV ob priključku Trebnje vzhod in

-        TP 20/0,4 kV ob priključku Mirna Peč.

(2)Jamborska transformatorska postaja v Gorenji Mirni Peči se nadomesti s kabelsko montažno transformatorsko postajo ob deviaciji 1-19.

(3)Transformatorska postaja TP Mali Kal se ob demontaži 20-kilovoltnega daljnovoda Jezero prestavi v naselje Mali Kal.

(4)Javna razsvetljava se postavi na avtocestnih priključkih Trebnje vzhod in Mirna Peč, pokritem vkopu v Gorenji Mirni Peči ter krožišču na hitri cesti H1 ob priključku Trebnje vzhod.

(1)Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, se na vodovodnem omrežju uredijo:

-        obstoječa cev iz PE Ø 110, ki je sestavni del vodovodnega sistema Temenica, se zamenja z novo iz NL Ø 100 v dolžini približno 470 m;

-        prestavi se vodovod, ki je del vodovodnega sistema Družinska vas–Novo mesto–Mirna Peč, in sicer na prizadetih odsekih, označenih kot:

-        prestavitev 2: obstoječa LŽ cev Ø 125 se zamenja z novo iz NL Ø 125; cevovod poteka pod robom bankine vzdolž nove deviacije Mirna Peč in prečka avtocesto v njenem podvozu;

-        prestavitev 3: obstoječa LŽ cev Ø 100 se zamenja z novo iz NL Ø 100 v dolžini približno 115 m; deviacijo Mirna Peč prečka v Gornji Mirni Peči pravokotno v zaščitni cevi;

-        prestavitev 4: obstoječa LŽ cev Ø 100 se zamenja z novo iz NL Ø 100 v dolžini približno 50 m; deviacijo Mirna Peč prečka pravokotno v zaščitni cevi v bližini Češenske hoste;

-        prestavitev 5: obstoječa cev iz PE Ø 80 se zamenja z novo iz NL Ø 100 v dolžini približno 2,6 km; cevovod poteka vzdolž nove deviacije Mirna Peč in deviacije 1-7 pod robom bankine do obstoječe hitre ceste H1 ter nato pod zunanjim robom bankine H1 vse do cestnega odcepa proti Zagorici, kjer jo pred odcepom prečka pravokotno v zaščitni cevi. Nadaljuje se pod bankino deviacije 10 in se na obstoječo cev iz PE Ø 80 ponovno priključi pred naseljem Selo pri Zagorici. Na obravnavanem odseku se prevežeta na vodovodni odsek za Zagorico in na nov cevovod (prestavitev 6) za Veliki Kal;

-        prestavitev 6: obstoječa cev iz PE Ø 65 se zamenja z novo iz NL Ø 100 v dolžini približno 125 m. Avtocesto prečka pravokotno v zaščitni cevi dolžine približno 30 m, nato pa poteka vzdolž obstoječe poti, ki se ukinja. Pravokotno prečkanje deviacije javne poti JP-18 se izvede v zaščitni cevi.

Z gradnjo deviacije Mirna Peč bo prizadet kanalski sistem Mirne Peči na odseku v Gornji Mirni Peči v dolžini približno 180 m (kan-1), na dveh odsekih med Ravnimi njivami in Češensko hosto v dolžini približno 95 m (kan-2) in približno 60 m (kan-3) ter v Mirni Peči v dolžini približno 65 m (kan-4). Kanali se zamenjajo z enakim premerom, kot so obstoječi, in se tam, kjer so prizadeti, obbetonirajo. Vsi predvideni kanali se višinsko uskladijo z obstoječimi, tako da se hidravlična prepustnost in samočistilna sposobnost novih kanalov glede na obstoječe ne spreminjata.

Trasa načrtovanega prenosnega plinovoda M5 Novo mesto–Vodice prečka deviacijo Mirna Peč v km 0,5 + 68, traso avtoceste pa v km 15,0 + 43. Tam, kjer plinovod prečka deviacijo oziroma avtocesto, se vgradi zaščitna cev.

(1)Vsi obstoječi kabli delujejo normalno, zato je treba prestavitve opraviti tako, da je telefonski in drug promet čim manj moten. Vsa dela je treba opraviti med šibkim telekomunikacijskim prometom. Vodi se zaščitijo pred preostalimi gradbenimi deli. Če se začasnim prevozom po telekomunikacijskih vodih pri gradnji ne bo mogoče izogniti, se zaščitijo z dodatnimi cevmi.

(2)Na celotnem odseku avtoceste se položijo cevi, s katerimi se nadomesti koaksialni kabel K 14 Ljubljana–Obrežje, ki se opusti. Na območju priključka Mirna Peč se uporabi nova kabelska kanalizacija, v katero se uvleče cev PEHD. Med km 20,9 + 80 in km 21,1 + 40 je predvideno polaganje cevi PEHD v skupni jarek s kablom RNO. Na viaduktu 6-2 se cevi PEHD uvlečejo v cev PVC Ø 125 mm v konstrukciji viadukta.

(3)Na območju avtoceste je predvidena gradnja 2 x 2-cevne kabelske kanalizacije s cevmi PE Ø 125 mm med km 18,5 + 80 in km 18,6 + 60 ter 1 x 2-cevne kabelske kanalizacije pri prečkanju avtoceste med 21,1 + 20 in km 21,1 + 40. Gradnja 2 x 2-cevne kabelske kanalizacije je predvidena tudi na več krajih na prestavitvi ceste v Mirno Peč med: P 25–P 27, med P 35–P 42, v P 86, med P 98–P 99 (1 x 2-cevna), med P 104–P 108. Kabelska kanalizacija se uporablja za uvlečenje kablov MK-75, K-1 in K-3.

(4)Zaradi ureditev, določenih s to uredbo, je treba prestaviti, zaščititi ali prilagoditi naslednje telekomunikacijske kable:

-        medkrajevni zemeljski kabel Novo mesto–Trebnje MK-75 se zaščiti na križanju z deviacijo lokalne ceste 1-2;

-        medkrajevni zemeljski kabel Novo mesto–Trebnje MK-75, odcep KATC Mirna Peč, se prestavi v novo kabelsko kanalizacijo preko avtoceste (med km 18,5+80 in km 18,6+60) ter v novo kabelsko kanalizacijo ob deviaciji ceste za Mirno Peč;

-        primarno kabelsko omrežje K2 na območju KATC Trebnje smer GRM ter povezava OTK do ATC Lukovek se na dolžini 557 m nadomesti s polaganjem PEHD cevi 2 x Ø 50 mm ter 2x PVC Ø 125 mm;

-        zemeljski kabel KATC Mirna Peč (primarno kabelsko omrežje K-1) se prestavi v novo kabelsko kanalizacijo ob deviacijo ceste za Mirno Peč. Kabel TK 59 10x4x0,6 GM za kabelski objekt KO2 se prestavi v novo traso ob dovozni cesti med P 2- P 4. Treba je prestaviti tudi del sekundarnega kabelskega omrežja (K-1/KR 1), ki je še v funkciji (K-3);

-        zemeljski kabel KATC Mirna Peč K – 2 se prestavi v novo traso med P 0 – P 9 ter P 11 – P 13 priključne ceste;

-        zemeljski kabel LC Mirna Peč K – 3 kabel (TK 59 10x4x0,8 GM (KKO) in TK 3x4x0,8 (RNO)) se na območju pokritega vkopa v Mirni Peči pred pričetkom gradbenih del z ustrezno začasno rešitvijo prestavi izven območja del.

-        po končanih delih na območju pokritega vkopa se zgradi 1x2 cevna kabelska kanalizacija iz PE cevi Ø 125 mm, v katero se vleče kabla ter prestavi KKO kabel v novo traso med P 98 – P 102;

-        ostale kable (K-3) in PEHD cev na območju priključka Mirna Peč ter na območju deviacije ceste za Mirno Peč se prestavi v novo kabelsko kanalizacijo preko avtoceste (med km 18,5+80 in km 18,6+60) ter v novo kabelsko kanalizacijo ob deviirani cesti.

(5)Investitor mora v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti projekt prestavitve in zaščite telekomunikacijskega omrežja.

(1)Ob celotni trasi avtoceste se na ustreznih razdaljah namestijo javljalniki klica v sili. Kabli za klic v sili se položijo v rob bankine oziroma v odstavni pas.

(2)Na celotni trasi sistema klica v sili se dodatno vgradi cev PEHD premera 50 mm za polaganje kabla z optičnimi vodniki.

(1)Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišča se omogoči z vzdolžnimi in prečnimi skloni vozišča. Vsa padavinska voda s cestišča avtoceste in vkopa se zbira v ustrezno veliki kanalizaciji, neprepustni za vodo, ki vodi do objektov za prečiščevanje (zadrževalni bazeni) in so zasnovani kot zaporedni sistem usedalnika in lovilca olj in opremljeni s koalescentnimi filtri. Prečiščena voda nato izteče v obstoječe kraške vrtače iz zadrževalnika, ki je na poplavnem območju potoka Igmanca, pa v naravno ponikovalnico (požiralnik). Odvodnjavanje z odprtimi jarki je potrebno na vseh priključnih cestah in prestavitvah kategoriziranih cest in poti.

(2)Zadrževalni bazeni so narejeni za vsak izpust posebej. Vsi objekti so dostopni za čiščenje in vzdrževanje in se zgradijo kot zadrževalniki in lovilci olj. Zadrževalniki z oznako Z 1, Z 2 in Z 3 se zgradijo kot zemeljski bazeni, zadrževalnik z oznako Z 2.1 pa kot betonski bazen, in sicer:

-        zadrževalni bazen Z 1 zahodno ob avtocesti med km 14,5 + 80 in km 14,6 + 80;

-        zadrževalni bazen Z 2.1 severno ob avtocesti v km 17,7 + 20;

-        zadrževalni bazen Z 2 severno ob avtocesti (v pentlji priključka Mirna Peč) med km 18,7 + 40 in km 18,8 + 00;

-        zadrževalni bazen Z 3 severno ob avtocesti, med km 20,1 + 20 in km 20,1 + 60.

(3)Za odvodnjavanje vode iz zadrževalnikov se zgradijo naslednji izpusti:

-        iz zadrževalnega bazena Z 1 v kraško vrtačo desno od avtoceste med km 14,6 + 40 in km14,7 + 20;

-        iz zadrževalnega bazena Z 2.1 v kraško vrtačo levo od avtoceste v km 17,7 + 40;

-        iz zadrževalnega bazena Z 2 v ponikovalnico (požiralnik) vodotoka Igmanca – levo od avtoceste v km 19,1 + 40;

-        iz zadrževalnega bazena Z 3 v kraško vrtačo levo ob avtocesti v km 20,1 + 40.

(4)Meteorna voda z vzhodnega dela avtoceste se zbira v zadrževalniku Z 4, ki je že obravnavan v državnem lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Hrastje–Lešnica. Nahaja se južno ob avtocesti med km 21,1 + 80 in km 21,2 + 20. Izpust je speljan z odvodnim jarkom v ponikovalnico.

(1)Trasa avtoceste ne bo nikjer posegla v omočeni del pretežno kraških vodonosnikov ter tako tudi ne neposredno v dinamiko pretoka podtalne vode, vendar pa bodo vodonosniki glede na največjo globino do nivoja podtalnice (80–90 m, povprečno pa 40–50 m) zaradi narave vodonosnikov šibko zaščiteni. Glede na dobro kraško prevotljenost se lahko pričakuje, da se bodo pri zemeljskih delih odprli novi kraški prostori ali delno oziroma v celoti zaprli obstoječi, kar pa na podlagi opravljene analize ne bo vplivalo na glavno dinamiko pretoka podtalne vode. Z gradnjo avtoceste in spremljajočih objektov se ne smejo poslabšati odtočne razmere požiralnikov vodotokov na obravnavanem območju.

(2)Za varovanje vodnih virov se meteorne vode s cestišča speljejo po meteorni kanalizaciji v objekte in naprave za prečiščevanje vode – zadrževalne bazene s koalescentnimi filtri, kjer se prečistijo v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote z javnih cest in emisije in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, od koder se odvedejo v obstoječe kraške vrtače oziroma v naravno ponikovalnico. Zadrževalni čas vode v zadrževalnikih mora omogočiti učinkovito usedanje trdnih delcev in vsaj delno razgraditev organskih snovi. Prostornina zadrževalnikov mora ob razlitju nevarne snovi zadržati njeno pričakovano količino. Zbiralniki se redno čistijo in vzdržujejo, mulj pa se obravnava kot poseben odpadek.

(3)Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati stanja kakovosti vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbenotehničnimi ukrepi, ustreznim načinom gradnje ter po gradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Ob morebitnem poslabšanju stanja investitor zagotovi ustrezno ureditev.

(4)Na trasi avtoceste se med gradnjo in po odprtju avtoceste prepreči izliv nevarnih tekočin v podtalje in površinske vodotoke, ob morebitnem razlitju nevarnih snovi pa se takoj odkoplje onesnažena zemljina, ki jo je treba oddati v predelavo kot nevarni odpadek, razen če se opravi analiza, s katero bi organizacija, ki jo pooblasti ministrstvo, pristojno za okolje, ugotovila, da ne gre za nevarni odpadek in bi bila lahko odstranjena na drug način.

(5)Med gradnjo se odvod padavinskih voda in izlivov z gradbišč uredi z ustreznimi zadrževalnimi bazeni in lovilci olj. Odvod komunalnih odplak med pripravljalnimi deli in gradnjo se uredi z ustreznimi komunalnimi objekti in se zavaruje, da ni izliva odplak v podtalje ali njihovo okolico.

(6)Med gradnjo investitor na celotni trasi zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, tako da je preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi. V struge potokov in podtalje ni dovoljeno odvajati odpadne in izcedne vode z gradbišča in infrastrukturnih objektov ter odlagati gradbenega materiala. Pri gradnji je treba uporabljati čisto tehnologijo in brezhibne stroje.

(7)Ob razlitju škodljivih tekočin se pripravi načrt za hitro ukrepanje. Načrt vključuje tudi vodenje evidence nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču, in obveščanje ustreznih strokovnih služb o nezgodi in ukrepe za odstranitev usedlin, izbiro kraja odlagališča onesnaženih usedlin ter dodatno spremljanje stanja onesnaženih tal. Vsebina se določi na podlagi ocene obsega nesreče in značilnosti tekočine ali snovi glede na mogoče vplive na podzemno vodo.

(8)Skladno z ugotovitvami poročila o vplivih na okolje se ob upoštevanju določb pravilnika, ki ureja spremljanje stanja onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi, uresničuje program spremljanja stanja podzemne vode na izviru Zijalo (desni pritok ob bruhalniku) in Žagarjevem izviru. Nihanje nivojev podtalnice oziroma pretokov je treba spremljati enkrat mesečno oziroma dodatno ob visokem vodnem stanju, ki presega desetletno povprečje.

(9)Med gradnjo avtoceste se zagotovita spremljanje del in nadzor hidrogeologa in krasoslovca.

(10)Z nadzorovanjem vode neposredno na ponikovalnicah in izvirih je treba izvajati monitoring kakovosti in vodnih zalog podzemnih voda v kraških vodonosnikih. Vanj je treba vključiti tudi sistem vseh morebitno izvedenih opazovalnih vrtin za vzorčenje podtalnice ali pa meritve in vzorčenja opraviti v vodnih jamah s potrjeno podzemno povezavo.

(11)Zaradi posega na vodno ali priobalno zemljišče (npr. gradnja viaduktov, zavarovanje struge, iztočni objekti), ki je v lasti Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije sprejme sklep, s katerim prenese pravico upravljanja na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenije, na investitorja. Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije o prenosu pravice upravljanja lahko investitor gradi na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenije, pri čemer je treba le-tega pridobiti pred gradbenim dovoljenjem.

(1)Investitor zagotovi varovanje kmetijskih zemljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem med gradnjo in delovanjem avtoceste, nadomestitvijo prekinjenih poti in po potrebi s pridobitvijo oziroma usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč.

(2)Mreža povezav kmetijskih površin mora biti ohranjena oziroma zagotovljena med gradnjo avtoceste in ko je odprta. Med gradnjo se za gradbeni prevoz čim manj uporabljajo poljske poti. Večina povezav obeh strani ceste mora biti ves čas v uporabi. Začasni objekti in odlagališča ne smejo biti na najboljših kmetijskih zemljiščih, gibanje strojev pa je treba omejiti na območje same trase ter na opuščene dele cestnega omrežja. Zagotoviti je treba sodelovanje z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi.

(3)Med gradnjo se zagotovi ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, tako da se ohranjata njena rodovitnost in količina in jo je mogoče uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč na gradbišču avtoceste. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico in rodovitno zemljo začasno odlagati na največ 1,20 m visoke nasipe.

(4)Po končani gradnji mora investitor v območju lokacijskega načrta zagotoviti kmetijske operacije tako, da bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo.

(5)Investitor zagotovi spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča, nadomeščanjem prekinjenih poti ter ravnanja z rodovitno zemljo in s programom predpisan monitoring onesnaženja tal in rastlin.

(1)V neposredni bližini avtoceste se čim bolj ohrani naravna oblika gozda. Gradnja v gozdnih območjih mora čim manj posegati v prostor zunaj samega cestnega telesa, odstraniti je treba le drevje do roba obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba.

(2)Pred posekom drevja na območju posegov mora drevje za posek označiti pooblaščeni delavec pristojnega zavoda za gozdove. Na trasi morajo za sečnjo poskrbeti izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika, ki ureja minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih.

(3)Odvečni odkopni material in ostanki lesa, ki bi nastali pri gradnji, se ne smejo odlagati v gozd, ampak le na urejena odlagališča odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je treba vkopati v zasip.

(4)Odkrite površine, ki bodo nastale zaradi gradnje, je treba takoj po dokončanju del zasaditi z avtohtono vegetacijo in ponovno vzpostaviti gozd, vključno z oblikovanjem novega gozdnega roba z zasaditvijo ustreznih drevesnih vrst, ki jih določi strokovnjak pristojne institucije in se opredelijo v načrtu krajinske arhitekture.

(5)Investitor mora omogočiti dostop na gozdna zemljišča med gradnjo in po njej ter po končani gradnji omogočiti gospodarjenje z gozdom pod enakimi pogoji kot je bilo do zdaj. Tam, kjer bo z gradnjo avtoceste dosedanji način spravila onemogočen, se po potrebi zgradijo nove vlake in poti.

(6)Po končani gradnji je treba odpraviti morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah.

(7)Investitor mora zagotoviti spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča, posegi v gozdne sestoje in gozdna tla ob trasi ter z nadomeščanjem zaradi gradnje prekinjenih poti.

(1)Na območju državnega lokacijskega načrta je reka Temenica (NV 1208), ki ima status naravne vrednote državnega pomena (ROI 3699) ter naravne vrednote lokalnega pomena: potok Igmanca (NV 1187), Lukovski potok (NV 1232) in Dobravski potok (NV 1208).

(2)Za odsek avtoceste, ki poteka po suhi dolini od ponorov Temenice dalje (pod pobočjem Svete Ane), se opravijo predhodne hidrogeološke raziskave in preveri stopnja ogroženosti podzemnih tokov (habitat ogroženih podzemnih živalskih vrst) s stališča predvidenih posegov ter zagotovijo ustrezne prilagoditve ter omilitveni ukrepi.

(3)Zaradi zakraselosti območja je treba podrobno pregledati teren, preveriti mikrolokacije znanih kraških jam (Zgonuha, Zgončarica) in morebitne nove v vplivnem območju trase avtoceste ter oceniti stopnjo njihove ogroženosti s stališča načrtovanega posega.

(4)Z morebitnim odvečnim materialom, nastalim pri gradnji avtoceste, se ne smejo zasipavati suhe struge reke Temenice in druge naravne depresije, ponori ter preostali mikroreliefni pojavi na širšem območju Temenice.

(5)Ob izvedenih delih je treba zagotoviti geološki nadzor. Pri odkritju geoloških naravnih vrednot ali podzemeljskih naravnih vrednot je treba dela na tem odseku začasno ustaviti ter o tem obvestiti pristojni zavod za varstvo narave, najdbe dokumentirati in jih po strokovni presoji ustrezno predstaviti.

(1)Gradnja mora čim manj posegati v prostor zunaj samega cestnega telesa, še posebej na območju gozdnih površin. Med gradnjo je v vrtače, udore, vhode v podzemne jame in druge kraške pojave v okolici trase prepovedano odlagati vsakršen gradbeni ali izkopani material, izlivanje odpadnih voda in podobno. Prav tako je na območju poteka trase prepovedano splakovati delovno orodje v vodah, spuščati betonsko mleko ali cementne odpadke v vode, preprečiti je treba odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in prevoznih sredstev. Zagotovljeni morajo biti tudi preostali ukrepi (ureditev odvodnjavanja vseh asfaltiranih površin čez peskolove z vgrajenimi lovilci olj, opremljeni s koalescentnimi filtri, njihovo redno vzdrževanje, uporaba predpisanih količin soli, ustrezno ravnanje z adsorbentom za posipavanje razlitega olja ipd.).

(2)Živalim se nenadzorovano prehajanje čez avtocesto prepreči z varovalno žično ograjo. Vsem živalskim vrstam, ki jim bo z gradnjo avtoceste prekinjena selitvena pot, se zagotovi varno prehajanje avtoceste. Za prehod divjadi se uporabljajo podvoz 3-1 javne (gozdne) poti pod avtocesto v km 15,1 + 70 ter viadukt Dole, ki je predviden tam, kjer je gostejši prehod divjadi. Pred naštetimi prehodi se postavi ustrezno prirejena varovalna ograja avtoceste, ki se uporablja tudi kot usmerjevalna ograja. Podvoz 3-1 se zgradi tako, da bo v njem 2 m širok neasfaltiran pas za prehod živali. Uredijo se tudi prehodi za dvoživke, in sicer dva na odseku v km 15,1 + 10 in 15,3 + 60 ter dva na odseku v km 16,1 + 40 in 16,5 + 00 avtoceste. Prehodi se uredijo s cevmi profila 1,5 m (ali škatlaste oblike 2 m x 1,5 m), s tem da se spodnji del cevi izravna z betonom in opremi z usmerjevalno ograjo (1 cm x 1 cm).

(3)Vpliv hrupa na ptice se omili tako, da se posek gozda in večina gradbenih del po možnosti opravita zunaj gnezditvene sezone ptic, ki traja od začetka aprila do konca junija.

(4)Pred začetkom del je treba na območju prečkanja vodotokov z avtocesto dobiti podatke o vodnem življu. Inventarizacija se opravi tik pred posegom, sočasno z izlovom in premestitvijo vodnih organizmov, zlasti rib in večjih nevretenčarjev. Ribiški družini je treba med gradnjo zagotoviti nemoteno prisotnost na gradbišču ter jo sproti obveščati o morebitnih spremembah projektov.

(5)Med gradnjo avtoceste pristojna strokovna služba občasno opravlja naravovarstveni nadzor med izsekavanjem gozda in gradnjo v območju reke Temenice.

(6)Med gradnjo avtoceste investitor zagotovi spremljanje prehajanja živali, ko pa je avtocesta že odprta, pa tri- do štiriletno spremljanje uporabe prehodov za velike sesalce in dvoživke ter triletno spremljanje ptic gnezdilk za ugotovitev, ali se je bistveno spremenila sestava gnezdilcev območja (dnevni in nočni popisi vsako leto v dveh terenskih dneh v začetku in koncu maja).

(7)Za ugotavljanje uspešnosti revitalizacijskih posegov se takoj po končanju gradnje triletno spremlja zaraščanje brežin in naselitev živali.

(1)V širšem vplivnem območju trase obravnavanega odseka avtoceste je arheološko najdišče Sveta Ana – Vrhpeč (EŠD 8626), ki ima status kulturnega spomenika ter kulturni dediščini: podružnična cerkev Svete Ane (EŠD 2603) in hiša Dolenja vas 1 s kapelico (EŠD 12703). Zagotoviti je treba načelno rezervatno varstvo kulturne dediščine.

(2)Za celotno traso, vse objekte, prestavitve cest in komunalnih vodov so potrebne predhodne ekstenzivne in intenzivne arheološke raziskave po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS). Ob odkritju ogroženih najdišč so potrebni zaščitna izkopavanja in postopki po njih.

(3)Investitor mora med gradnjo avtoceste zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli in najmanj deset dni pred začetkom o delih obvestiti pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Vsaka morebitna degradacija med gradnjo novo odkrite dediščine, morebitna rušenja, prenosi ali premiki morajo biti predhodno dogovorjeni s pristojnim zavodom.

(4)Pred začetkom del je treba v skladu z navodili pristojnega zavoda dokumentirati stanje dediščine, in sicer z izdelavo fotografij in videodokumentacije stanja prostora s kulturno dediščino, ki jo hrani pristojni zavod. Za enoto nepremične kulturne dediščine Dolenja vas pri Mirni Peči – Hiša Dolenja vas 1 (EŠD 12703) s pripadajočo kapelico mora investitor zagotoviti tudi izdelavo arhitekturnega posnetka obstoječega stanja po pogojih pristojnega zavoda.

(5)Pri izdelavi projektne in tehnične dokumentacije je treba zagotoviti, da gradbišče ne posega na območja varstva kulturne dediščine.

(1)Na podlagi napovedi prometa za leto 2028 je treba za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom zgraditi:

-        APO-1 – pri naselju Dolenja vas, od km 18,4 + 60 do km 18,8 + 00, levo od osi avtoceste se postavi absorpcijska ograja dolžine 337 m in višine 2,0 m;

-        APO-2 – pri naselju Dolenja vas, od km 18,7 + 80 do km 18,9 + 18, levo od osi avtoceste se postavi absorpcijska ograja dolžine 138 m in višine 2,0 m;

-        PN-3 – pri naselju Zagorica, od km 20,9 + 95 do km 21,0 + 40, levo od osi avtoceste se zgradi protihrupni nasip (nadvišanje vkopa) dolžine 45 m in skupne višine 4,5 m;

-        APO-4 – pri naselju Zagorica, od km 21,0 + 30 do km 21,2 + 25, levo od osi avtoceste se postavi absorpcijska ograja dolžine 195 m in višine 3,5 m.

(2)Investitor mora ob gradnji avtoceste zagotoviti izvedbo aktivnih zaščitnih ukrepov pred hrupom v obsegu, ki se določi na podlagi napovedi prometa za desetletno obdobje po končani gradnji, nato pa jih postopoma dopolnjevati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa, in v skladu z monitoringom, ki je določen v teh predpisih, pri čemer mora investitor upoštevati predpise, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje. V skladu s tem so mogoča odstopanja od gornjih lokacij in dimenzij.

(3)Absorbcijska obrabna plast vozišča se predvidi na celotni trasi avtoceste, razen na rampah v priključkih.

(4)Izvajalec mora zagotoviti spremljanje hrupa med gradnjo in ukrepati ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča in cest, po katerih bodo potekali glavni prevozi.

(1)Med gradnjo je treba preprečiti nenadzorovan raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s prevoznimi sredstvi ter prašenje z odkritih delov trase, začasnih odlagališč materiala ter gradbišč z vlaženjem sipkega materiala in nezaščitenih površin. Območja večjih posegov se sprotno rekultivirajo. Upoštevajo se emisijske norme pri začasnih gradbenih objektih ter pri uporabljenih gradbenih strojih in prevoznih sredstvih. V tem času se opravljajo ustrezne meritve na vsaj treh točkah, na katerih bo promet z gradbišča potekal mimo poseljenih območij. Merilne točke se določijo pozneje, in sicer pred gradnjo.

(2)Vsi protihrupni ukrepi imajo tudi vlogo varovanja pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov, delno pa ima to vlogo zasaditev v obcestnem prostoru.

(3)Posebni ukrepi varstva zraka in spremljanje onesnaženosti po odprtju avtoceste niso potrebni.

Zaradi gradnje avtoceste se požarna varnost bližnjih objektov in območij ne sme poslabšati. Vsi objekti in območja morajo imeti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila in površine za uporabo gasilnih naprav, prizadeti vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.

(1)Pred začetkom gradnje mora izvajalec gradbenih del zagotoviti pregled dokumentacije, popis in dokumentiranje stanja ter objektov v neposredni bližini gradbišča in prevoznih poti, določenih z načrtom organizacije gradbišča (gradnja pokritega vkopa v Zgornji Mirni Peči, Dolenja vas in Zagorica). Med gradnjo mora izvajalec stanje spremljati in vse ugotovljene nove poškodbe odpraviti oziroma prilagoditi tehnologijo gradnje ob resnejših poškodbah zaradi tresljajev.

(2)Pri zahtevnejših zemeljskih delih (vrtanje, zabijanje, razbijanje) mora izvajalec zagotavljati stalne meritve na možnih ogroženih objektih. Na podlagi rezultatov meritev se po potrebi izvajajo ukrepi pri tehnologiji gradnje.

(3)Za gradnjo se lahko uporabljajo stroji, izdelani skladno z emisijskimi normami za tresljaje, ki jih povzročajo gradbeni stroji.

(1)Na trasi avtoceste in deviacij se izkazuje približno 35.000 m 3 izkopa nenosilnih tal, ki se predvidoma odlaga v kamnolomu Sveta Ana oziroma na drugih ustreznih krajih.

(2)Presežek humusa v količini približno 53.000 m 3 se uporabi za ureditev in oblikovanje obcestnega prostora.

(1)Zaradi gradnje avtoceste in z njo povezanih ureditev je treba odkupiti in odstraniti naslednje objekte:

-        stanovanjsko hišo in gospodarski objekt Dolenja vas pri Mirni Peči 1 v km avtoceste 18,6 + 60, na parc. št. 1849/32 in st. p. 358, obe k. o. Hmeljčič;

-        stanovanjsko hišo in gospodarski objekt Dolenja vas pri Mirni Peči 2 v km avtoceste 18,6 + 80, na parc. št. st. p. 361, 987/10 in st. p. 392, vse k. o. Hmeljčič;

-        stanovanjsko hišo, hlev in dva gospodarska objekta Dolenja vas pri Mirni Peči 24 v km avtoceste 18,7 + 20, na parc. št. st. p. 386, 987/11 in 987/12, vse k. o. Hmeljčič.

(2)Kapelica ob domačiji Dolenja vas pri Mirni Peči 1 na parc. št. 1849/32, k. o. Hmeljčič, se prestavi na parc. št. 1843, v k. o. Hmeljčič.

(3)Za nadomestitev nepremičnin iz prvega odstavka tega člena se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov v skladu z zakonom ponudijo ustrezne nadomestne nepremičnine oziroma plača odškodnina v skladu z veljavnimi predpisi.

(1)Etape izvajanja državnega lokacijskega načrta so:

-        prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, prestavitve cestnega omrežja ter vodnogospodarske ureditve, potrebne za uresničitev predvidenih posegov,

-        deli trase avtoceste,

-        povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja in druge deviacije,

-        priključka in krožišče na hitri cesti H1,

-        objekti na trasi avtoceste z zasaditvami in rekultivacijo,

-        ureditev obcestnega prostora.

(2)Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj in morajo biti sklenjene funkcionalne enote.

(3)Etapnost se mora načrtovati tako, da bosta zagotovljeni prevoznost in dostopnost na obstoječih cestah za vse vrste vozil.

(1)Za zagotavljanje kakovosti bivalnega in naravnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci poleg preostalih določb te uredbe še te obveznosti:

-        promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju;

-        če bi vplivala etapa izvedbe državnega lokacijskega načrta na prometno ureditev državnih cest, se rešitev uskladi z njihovim upravljavcem le-teh;

-        pred začetkom gradnje se izdela elaborat s posnetkom stanja o kakovosti obstoječih vozišč na vseh javnih cestah, po katerih bo potekal gradbiščni promet oziroma na katere se bo preusmerjal promet med gradnjo;

-        na obstoječem cestnem omrežju je treba zagotoviti ukrepe v takem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje avtoceste ne bo poslabšala;

-        zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradnje avtoceste prekinjeni; urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v tej uredbi niso določene, so pa projektno utemeljene;

-        vse lokalne ceste in javne poti, ki se bodo uporabljale za obvoze in prevoze med gradnjo, pred začetkom gradnje ustrezno urediti in protiprašno zaščititi;

-        pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov in infrastrukture, ki bo prizadeta zaradi gradnje;

-        pred začetkom gradnje naročiti zakoličbo vseh obstoječih vodov in naprav ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini;

-        vse prizadete obstoječe vode in naprave ustrezno zaščititi ali prestaviti na podlagi projektnih rešitev; s tem povezani stroški skupaj z odpravo morebitno nastalih napak in zaradi izpada prometa bremenijo izvajalca;

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena uporaba bližnjih objektov in zemljišč;

-        sprotno rekultivirati območja velikih posegov (nasipe, vkope);

-        v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem mogočem času odpraviti čezmerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje avtoceste in njene uporabe;

-        urediti oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje avtoceste ali uporabe pri gradnji prekinjene ali poškodovane;

-        zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo po vseh obstoječih infrastrukturnih vodih in napravah; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če se poškodujejo pri gradnji;

-        med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev čezmernega onesnaženja tal, vode in zraka pri prevozu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; ob nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;

-        organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bodo v neposredni bližini naselij, na območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine ter na drugih varovanih območjih;

-        izbrati kraje začasnih odlagališč izkopanega in drugega materiala, tako da se z njimi ne bo posegalo na območja naravnih vrednot ali kulturne dediščine ali na druga varovana območja;

-        med gradnjo upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo imisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče), tako da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;

-        vzdrževati vegetacijske pasove ob avtocesti, ki so prvina krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi vlogo varovanja pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora;

-        zagotoviti ureditev zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov;

-        izogibati se vsem začasnim posegom v mokrotne habitate, ki jih strokovne podlage ne predvidevajo, kar velja tudi za začasna odlagališča, dovozne ceste in morebitna prečkanja;

-        začasno pridobljena zemljišča po gradnji avtoceste in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo;

-        izvajati monitoring skladno z določbami 43. člena te uredbe in v skladu s poročilom o vplivih na okolje;

-        vzdrževati protihrupne in varovalne ograje ter po potrebi urediti obcestne zasaditve v sklopu rednih vzdrževalnih del;

-        v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve, zgrajene za avtoceste, do prenosa v upravljanje upravljavcu vodotokov.

(2)Vsi ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvajajo na podlagi ustreznih dovoljenj za gradnjo, ki jih je treba dobiti pred začetkom gradnje avtoceste.

(3)Pri nadaljnjih fazah projektiranja je treba na hitri cesti H1 v križišču z lokalno cesto LC 291070 Dolenja vas pri Mirni Peči–Hmeljčič–Knežija (deviacija 1-9) predvideti vse potrebne ukrepe za umirjanje prometa.

Na območju izvedbe pokritega vkopa v Mirni Peči mora investitor deviacije Mirna Peč zagotoviti podrobnejše geološko-geomehanske raziskave.

(1)Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, ne bo prevzel v upravljanje.

(2)Tisto infrastrukturo, ki ni avtocesta (deviacije regionalnih in lokalnih cest, komunalnih vodov), morajo po končani gradnji prevzeti v upravljanje in vzdrževanje njeni upravljavci.

(1)Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje monitoringa po odprtju avtoceste in med njeno gradnjo za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, po odprtju pa upravljavec ceste.

(2)Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. V delih, v katerih je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, narava, krajina) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke monitoringa se zasnuje tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Monitoring se opravi v skladu s predpisi in usmeritvami iz Poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.

(3)Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih investitor mora opraviti na podlagi rezultatov monitoringa, so:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve;

-        dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;

-        ureditev poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;

-        sprememba rabe prostora in

-        drugi ustrezni ukrepi.

(4)Skladno s prvim odstavkom tega člena je treba v času gradnje izvesti monitoring za hrup, tla, podzemne in površinske vode, tresljaje in zrak. V času obratovanja je treba izvesti monitoring za hrup, tla, naravo in krajino.

(1)Stroški gradnje deviacije Mirna Peč se delijo med Republiko Slovenijo in Občino Mirna Peč.

(2)Stroški demontaž obstoječega 20-kilovoltnega daljnovoda Jezero na prizadetem odseku v skupni dolžini približno 2,9 km ter drugih srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov in navezav na obstoječe vode na prizadetem območju se delijo med investitorjem avtoceste in upravljavcem elektroenergetskih vodov in naprav.

(3)Novogradnje omrežja, demontaže drugih srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov ter navezave na obstoječe vode zunaj območja državnega lokacijskega načrta opravi upravljavec omrežja na podlagi ustrezne dokumentacije, soglasij in gradbenih dovoljenj, izdanih na podlagi občinskih prostorskih izvedbenih aktov.

Nadomestne dostope lastnikom zemljišč do zalednih površin južno od avtoceste, približno od viadukta Dole do priključka Mirna Peč, zagotovi Občina Mirna Peč.

(1)Pri uresničevanju državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2)Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, na katere se odstopanja nanašajo.

(3)V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.

(4)Izvedejo se lahko tudi nova križanja objektov gospodarske javne infrastrukture, če niso v nasprotju s to uredbo in z njimi soglaša investitor oziroma upravljavec avtoceste.

V ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:

-        pomožni cestni objekti,

-        pomožni energetski objekti,

-        pomožni telekomunikacijski objekti,

-        pomožni komunalni objekti.

Ureditveno območje po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, če se vzpostavitev takega sistema določi s predpisi, ki urejajo sistem cestninjenja. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Šteje se, da so s sprejetjem te uredbe v delu, ki se nanaša na ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00, 7/02, 59/04 in 82/04) in srednjeročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86, 16/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00, 7/02, 59/04 in 82/04);

-        Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Novo mesto za območje Občine Mirna Peč (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 37/01, 99/02 in 79/04);

-        Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za občino Trebnje – planske celote 1,3,4,5, (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91 in Uradni list RS, št. 15/99, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04 in 21/05);

-        Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželski prostor Občine Mirna Peč (Uradni list, št. 64/03 in 83/03 – popr. in 33/06);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/91 in Uradni list RS, št. 35/97 in 76/02) – za naselje Mirna Peč.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-58/2006/7 Ljubljana, dne 27. julija 2006 EVA 2005-2511-0071 Vlada Republike Slovenije Janez Janša l.r. Predsednik