Zakon o osnovni šoli (uradno prečiščeno besedilo) (ZOsn-UPB3)

Ta zakon ureja osnovnošolsko izobraževanje, ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali se izvaja kot izobraževanje na domu.

Cilji osnovnošolskega izobraževanja so: – zagotavljanje splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu, – vzpodbujanje skladnega, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika, – razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje, sporočanje in izražanje v slovenskem jeziku, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, – vzpodbujanje zavesti o integriteti posameznika, – razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi, – vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije, – vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi, – doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja in pridobivanje znanj za nadaljevanje šolanja, – pridobivanje splošnih in uporabnih znanj, ki omogočajo samostojno, učinkovito in ustvarjalno soočanje z družbenim in naravnim okoljem in razvijanje kritične moči razsojanja, – razvijanje in ohranjanje lastne kulturne tradicije, – seznanjanje z drugimi kulturami in učenje tujih jezikov, – omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja, – razvijanje nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje in – oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja in odgovornega odnosa do naravnega okolja.

Obvezno osnovnošolsko izobraževanje traja devet let. Z vstopom v 1. razred osnovne šole otrok pridobi status učenca. Učenec zaključi osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno konča 9. razred. Učenec izpolni osnovnošolsko obveznost po devetih letih izobraževanja.

Starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši), morajo zagotoviti, da njihov otrok izpolni osnovnošolsko obveznost.

Starši imajo pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu.

Učni jezik v osnovni šoli je slovenski. Učni jezik v osnovnih šolah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih osnovnih šolah pa slovenski in madžarski. V osnovnih šolah na območjih, kjer prebivajo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, se učenci v šolah s slovenskim učnim jezikom obvezno učijo italijanski jezik, učenci v šolah z italijanskim učnim jezikom pa obvezno slovenski jezik.

Varstvo posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju osnovnošolskega izobraževanja ureja zakon.

Za otroke slovenskih izseljencev in zdomcev se v državah, kjer prebivajo, v skladu z mednarodnimi pogodbami organizira pouk maternega jezika in kulture. Za otroke slovenskih državljanov, ki prebivajo v Republiki Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenski jezik, se v skladu z mednarodnimi pogodbami organizira pouk njihovega maternega jezika in kulture, lahko pa se dodatno organizira tudi pouk slovenskega jezika.

Osnovnošolsko izobraževanje pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

Otroci, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Za otroke iz prejšnjega odstavka se organizira pouk maternega jezika in kulture v skladu z mednarodnimi pogodbami.

Otrokom s posebnimi potrebami morajo biti zagotovljeni ustrezni pogoji za njihovo vzgojo in izobraževanje. Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja, ter učenci z učnimi težavami in posebej nadarjeni učenci. Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, v prilagojene izobraževalne programe ali v posebne programe vzgoje in izobraževanja, imajo pravico do individualiziranih programov vzgoje in izobraževanja. Osnovna šola mora za izvajanje osnovnošolskega programa otrok s posebnimi potrebami zagotoviti strokovne delavce za pripravo, izvedbo in evalvacijo individualiziranih programov.

Učenci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo, prilagojene izobraževalne programe ali posebni program vzgoje in izobraževanja, se izobražujejo v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Izobraževanje učencev z učnimi težavami se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da jim šola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Izobraževanje posebej nadarjenih učencev se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da jim šola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.

Osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v 1. razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj.

Program osnovnošolskega izobraževanja obsega obvezni program in razširjeni program (v nadaljnjem besedilu: program osnovne šole).

Obvezni program obsega obvezne predmete, izbirne predmete in ure oddelčne skupnosti.

Osnovna šola mora za vse učence izvajati pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenskega jezika in italijanskega ali madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, tujega jezika, zgodovine, zemljepisa, državljanske vzgoje in etike, matematike, kemije, biologije, fizike, likovne vzgoje, glasbene vzgoje, športne vzgoje, tehnične vzgoje in gospodinjstva. Obvezni predmeti se lahko povezujejo in združujejo v predmetna področja.

Poleg obveznih predmetov mora osnovna šola za učence 7., 8. in 9. razreda izvajati pouk iz izbirnih predmetov družboslovno-humanističnega sklopa in naravoslovno-tehničnega sklopa. Šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov iz posameznega sklopa. V okviru družboslovno-humanističnega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike. Učenec med izbirnimi predmeti izbere tri predmete, od tega največ dva predmeta iz posameznega sklopa. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa lahko učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere le dva izbirna predmeta, od tega enega iz družboslovno-humanističnega in enega iz naravoslovno-tehničnega sklopa.

Za učence s posebnimi potrebami se lahko obvezni in izbirni predmeti določijo s prilagojenimi izobraževalnimi programi ali posebnim programom vzgoje in izobraževanja.

Pri urah oddelčne skupnosti učenci skupaj z razrednikom obravnavajo vprašanja, povezana z delom in življenjem učencev.

Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk in interesne dejavnosti ter šolo v naravi.

Osnovna šola lahko organizira tudi druge dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim načrtom.

Zasebna šola določi program osnovne šole v skladu s svojimi akti. Zasebna osnovna šola mora izvajati pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenskega jezika in italijanskega oziroma madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, matematike, tujega jezika, zgodovine, državljanske vzgoje in etike, športne vzgoje, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta in vsaj enega predmeta s področja umetnosti. Zasebne šole, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori ipd.), lahko oblikujejo program osnovne šole ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena v skladu s temi načeli tako, da zagotovijo minimalna znanja, ki omogočajo zaključitev osnovnošolskega izobraževanja.

S predmetnikom se določijo letno in tedensko število ur pouka posameznih predmetov oziroma predmetnih področij, število ur oddelčne skupnosti in minimalno število ur, potrebnih za uresničevanje učnega načrta. Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov ali predmetnih področij, standardi znanj in cilji pouka pri predmetih in predmetnih področjih.

Program zasebne osnovne šole mora pri predmetih iz drugega odstavka 28. člena tega zakona zagotavljati učencem doseganje vsaj enakovrednega izobrazbenega standarda, kot ga zagotavlja program javne osnovne šole.

Z letnim delovnim načrtom se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom in obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih izvaja šola. Določi se delo šolske svetovalne službe in drugih služb, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev, sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi inštitucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci in druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole. Letni delovni načrt sprejme svet osnovne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi najkasneje do konca meseca septembra v vsakem šolskem letu.

Osnovna šola mora učencem in staršem v posebni publikaciji predstaviti pravice in dolžnosti učencev, značilnosti programa in organizacijo dela šole. Obvezne dele publikacije določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

Osnovnošolsko izobraževanje se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja (v nadaljnjem besedilu: obdobja). Prvo obdobje traja od 1. do 3. razreda. Drugo obdobje traja od 4. do 6. razreda. Tretje obdobje traja od 7. do 9. razreda. S prilagojenimi izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za učence s posebnimi potrebami vzgojno-izobraževalna obdobja lahko določijo tudi drugače.

Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta. Šolsko leto se deli na ocenjevalna obdobja. Pouk v šolskem letu traja največ 38 tednov po pet dni v tednu. Izjemoma lahko pouk v posameznem tednu traja šest dni, če je tako določeno v letnem delovnem načrtu.

Tedenska obveznost učencev po obveznem programu v prvem obdobju je lahko največ 22 ur pouka, v drugem obdobju največ 26 ur pouka in v tretjem obdobju največ 30 ur pouka. V šolah na narodno mešanih območjih se lahko tedenska obveznost učencev po obveznem programu v vseh obdobjih poveča za največ dve uri tedensko. Ura pouka traja praviloma 45 minut.

Razporeditev pouka, pouka proste dneve in trajanje ter razporeditev šolskih počitnic v šolskem letu določi minister s šolskim koledarjem.

Osnovna šola izvaja vzgojno-izobraževalno delo po razredih, v oddelkih in učnih skupinah. Razred je vzgojno-izobraževalna celota, ki v skladu s predmetnikom in učnim načrtom obsega učno snov enega šolskega leta. Učenci posameznega razreda so razporejeni v oddelke. Izjemoma so zaradi majhnega števila učenci dveh ali več razredov lahko razporejeni v en kombiniran oddelek. Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka po razredih in oddelkih – majhne osnovne šole, osnovne šole v zdravstvenih organizacijah in podobno, osnovna šola organizira individualno ali skupinsko vzgojno-izobraževalno delo z učenci. Učenci enega ali več razredov ali oddelkov so pri vzgojno-izobraževalnem delu lahko razporejeni v učne skupine. Standarde in normative za oblikovanje oddelkov in učnih skupin določi minister.

Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci. Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli opravljajo učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci. V prvem obdobju osnovne šole poučuje učitelj razrednega pouka. V 1. razredu osnovne šole hkrati poučujeta učitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok, izjemoma pa lahko tudi dva učitelja razrednega pouka. Drugi učitelj oziroma vzgojitelj predšolskih otrok poučuje polovico ur pouka. Pri pouku vzgojnih predmetov lahko z učiteljem razrednega pouka sodeluje tudi učitelj predmetnega pouka. V drugem obdobju poučuje: – v 4. razredu učitelj razrednega pouka, tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni učitelj, vendar ne več kot dva predmeta, – v 5. razredu učitelj razrednega pouka, tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni učitelj, vendar ne več kot tri predmete in – v 6. razredu učitelj predmetnega pouka, lahko pa tudi učitelj razrednega pouka. V tretjem obdobju osnovne šole poučujejo učitelji predmetnega pouka. V 8. in 9. razredu pri slovenskem jeziku in italijanskem ali madžarskem jeziku na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko hkrati poučujeta dva učitelja predmetnega pouka. V oddelku, v katerega so vključeni učenci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, lahko poleg učitelja sodeluje strokovni delavec s specialno pedagoško izobrazbo. V oddelkih podaljšanega bivanja izvajajo vzgojno-izobraževalno delo učitelji razrednega in predmetnega pouka, vzgojitelji predšolskih otrok, defektologi, pedagogi, psihologi in socialni pedagogi. S prilagojenimi izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za učence s posebnimi potrebami lahko določi tudi drugačno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. V šolah na narodno mešanih območjih lahko v prvem in drugem obdobju poučujejo slovenski jezik, italijanski jezik in madžarski jezik, ki se jih učenci učijo kot drugi jezik, tudi učitelji predmetnega pouka.

Določbe 33., 36., 37. in 38. člena, razen določbe osmega odstavka 38. člena tega zakona, niso obvezne za zasebne šole.

text="  Učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti (notranja diferenciacija). V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenskem jeziku in italijanskem ali madžarskem jeziku na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira kot nivojski pouk (fleksibilna diferenciacija). V 8. in 9. razredu se pri slovenskem jeziku in italijanskem ali madžarskem jeziku na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku pouk lahko organizira: – z razporeditvijo učencev v učne skupine, – s hkratnim poučevanjem dveh učiteljev, – kot nivojski pouk, – kot kombinacija oblik diferenciacije iz prejšnjih alinej tega odstavka. Obseg ur, namenjenih izvajanju diferenciacije v 8. in 9. razredu, mora biti enak, ne glede na to, katera oblika diferenciacije se izvaja. Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, pri pouku poteka samo notranja diferenciacija. Odločitev o izvajanju oblik diferenciacije pri slovenskem jeziku in italijanskem ali madžarskem jeziku na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku v drugem in tretjem obdobju, na predlog ravnatelja sprejme svet šole praviloma za eno šolsko leto. Pred odločitvijo svet šole pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev. Nivojski pouk iz tega člena poteka na dveh ali več ravneh zahtevnosti. Podrobnejše pogoje za izvajanje diferenciacije pri pouku predpiše minister."

Nivojski pouk in prehajanje med nivoji ter tedenska obveznost učencev, povečana za največ dve uri tedensko se za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe, lahko določi s temi programi. Določbe 40. in 41. člena tega zakona se ne uporabljajo za otroke s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja.

Določbe 40. in 41. člena tega zakona niso obvezne za zasebne osnovne šole.

Osnovna šola vpisuje otroke v 1. razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto.

Starši morajo v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let. Otroku se lahko pričetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo.

Ob vpisu otroka v osnovno šolo se lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Pripravljenost otroka za vstop v šolo ugotavlja komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj oziroma učitelj. O ugotovitvah komisije morajo biti starši obveščeni najmanj tri mesece pred začetkom pouka. Na odločitev komisije iz tretjega odstavka je možna pritožba na komisijo, ki jo imenuje minister.

Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu, pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša. Seznam otrok iz šolskega okoliša, ki jih je javna ali zasebna šola s koncesijo dolžna vpisati v 1. razred, si šola pridobi iz evidence šoloobveznih otrok, ki jo vodi šolska uprava. Šolska uprava si pridobi podatke o šoloobveznih otrocih iz registra stalnega prebivalstva in razvida začasnega prebivališča. Med šolanjem lahko učenec prestopi na drugo osnovno šolo, če ta šola s tem soglaša. Če se učenec med šolanjem preseli v šolski okoliš druge osnovne šole, ima pravico dokončati šolanje na šoli, v katero je vpisan. Če učenec želi prestopiti iz zasebne šole v javno šolo, ga je javna šola v šolskem okolišu, v katerem učenec stalno prebiva, dolžna sprejeti. Določbe prvega odstavka tega člena niso obvezne za zasebne osnovne šole.

Starši imajo pravico otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vpisati v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno prebiva, razen če ta šola ne izpolnjuje pogojev in je zaradi tega otroku s pravnomočno odločbo o usmeritvi, ki jo izda pristojna šolska uprava, določena druga ustrezna osnovna šola.

Učenec ima pravico obiskovati pouk in se udeleževati dejavnosti, ki jih organizira osnovna šola. Učenec mora redno obiskovati pouk v okviru obveznega programa in izpolnjevati obveznosti in naloge, določene z akti osnovne šole.

Učencem, ki se vzporedno izobražujejo v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe, in perspektivnim športnikom se lahko prilagodi opravljanje obveznosti na način, ki ga določi minister.

Učenec je iz zdravstvenih razlogov lahko oproščen sodelovanja pri posameznih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.

Starši morajo ob vsakem izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka. Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu. Ravnatelj lahko na željo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.

Učenec osnovne šole ne more biti izključen iz šole, dokler je šoloobvezen. Če je iz učnih ali vzgojnih razlogov potrebno, lahko osnovna šola v soglasju ali na zahtevo staršev vključi učenca v drugo osnovno šolo, če ta s tem soglaša. Če šola ne more zagotoviti prešolanja učenca, o tem odloči komisija, ki jo imenuje minister. Komisija si mora pred odločitvijo o prešolanju učenca obvezno pridobiti mnenje staršev in ravnatelja osnovne šole, v katero naj bi se učenec prešolal. Odločitev komisije je dokončna. Učence s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona je mogoče vključiti v drugo osnovno šolo na podlagi odločbe o usmeritvi.

Učenec, ki v devetih letih ni končal osnovnošolskega izobraževanja, sme nadaljevati šolanje še dve leti in tako obdrži status učenca. Če učenec iz prvega odstavka tega člena z neprimernim odnosom ovira vzgojno-izobraževalno delo, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora ne glede na določilo prvega odstavka tega člena med šolskim letom oziroma ob koncu šolskega leta odloči, da učenec ne sme več obiskovati osnovne šole. Učenec iz prvega odstavka tega člena obdrži status učenca tudi, če nadaljuje šolanje kot odrasel.

Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v 1. razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva. O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo. Otroci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. Če učencu ni mogoče zagotoviti prevoza, ima pravico do brezplačne oskrbe v kraju izobraževanja in pravico do brezplačnega prevoza domov ob pouka prostih dnevih. Osnovna šola mora učencem, ki morajo čakati na organiziran prevoz, zagotoviti varstvo.

Osnovna šola za vse učence organizira vsaj en obrok hrane dnevno.

Znanje učenca se v osnovni šoli ocenjuje opisno oziroma številčno. V prvem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje opisno. V drugem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje pri vseh predmetih ocenjuje številčno in opisno. V tretjem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje številčno.

Učitelj omogoči učencu sodelovanje pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja znanja. Učenec mora biti seznanjen z oceno.

Osnovna šola ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o učnem uspehu učenca. V 1. razredu osnovne šole je obvestilo o učnem uspehu učenca med šolskim letom lahko tudi samo ustno. Med šolskim letom dobijo starši obvestila o uspehu učenca. Ob zaključku razreda dobijo učenci spričevala, v katerih so ocene za posamezne predmete in ocena splošnega uspeha.

Ob koncu drugega in tretjega obdobja se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom (v nadaljevanju: nacionalno preverjanje znanja). Ob koncu drugega obdobja je nacionalno preverjanje znanja za učence prostovoljno, ob koncu tretjega obdobja pa je za vse učence obvezno. Ob koncu drugega obdobja osnovna šola po predpisanem postopku sama izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenskega jezika ali italijanskega oziroma madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, matematike in tujega jezika. Ob koncu tretjega obdobja osnovna šola po predpisanem postopku v sodelovanju z zunanjimi ocenjevalci izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenskega jezika ali italijanskega oziroma madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, matematike in tretjega predmeta. Tretji predmet določi minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda po predhodni pridobitvi mnenja Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje izbere največ štiri predmete, iz katerih se bo v tekočem šolskem letu izvedlo nacionalno preverjanje znanja. V mesecu marcu minister določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje z nacionalnim preverjanjem znanja na posamezni osnovni šoli. Učenci, ki se zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne morejo udeležiti nacionalnega preverjanja znanja ob koncu tretjega obdobja, imajo pravico do opravljanja nacionalnega preverjanja znanja v naknadnem roku. Osnovna šola starše pisno obvesti o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja. Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju učencev. Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Podrobnejše določbe o izvajanju nacionalnega preverjanja znanja izda minister. Tretji odstavek tega člena ni obvezen za zasebne šole, ki izvajajo programe osnovne šole po posebnih pedagoških načelih.

Rezultati preverjanja znanja ob koncu obdobij se lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ta zakon.

Strokovne, tehnične, razvojne in druge naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja, opravljata Državni izpitni center in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Državni izpitni center v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja opravlja naslednje naloge: – organizira in tehnično izvede nacionalno preverjanje znanja, – vodi in hrani zbirke nalog za nacionalno preverjanje znanja, – pripravlja in vzdržuje informacijski sistem, vezan na nacionalno preverjanje znanja, – pripravlja podatke in analize oziroma primerjalne analize dosežkov učencev pri nacionalnem preverjanju znanja, – opravlja druge naloge v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja. Zavod Republike Slovenije za šolstvo v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja opravlja naslednje naloge: – pri pripravi in izboru nalog za nacionalno preverjanje znanja zagotovi strokovnjake, ki delujejo v okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, – organizira vrednotenje nalog nacionalnega preverjanja znanja pri območni enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, – organizira izobraževanje učiteljev, ki bodo vrednotili naloge, – opravlja druge naloge v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja.

S prilagojenimi izobraževalnimi programi in posebnim programom vzgoje in izobraževanja se lahko drugače določi način ocenjevanja ter preverjanje znanja ob koncu obdobij.

Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala oziroma zaključnega spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Če komisija ugotovi, da je ocena učenca ob koncu pouka v šolskem letu neustrezna, učenca ponovno oceni. Odločitev komisije je dokončna. Če učenec in starši menijo, da je pri ugotavljanju dosežka učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu tretjega obdobja prišlo do pisne ali računske napake, lahko starši v treh dneh po prejemu zaključnega spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Če komisija ugotovi, da je pri ugotavljanju dosežka učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu tretjega obdobja prišlo do pisne ali računske napake, se postopek ugotavljanja dosežka ponovi. Odločitev komisije je dokončna.

Učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo. Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov. Ne glede na določbo prvega odstavka lahko učenec zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti, bolezni, preselitve, ali zaradi drugih opravičljivih razlogov ponavlja razred, če to zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja razred na predlog učitelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši.

Učenci, ki so v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravljajo popravni izpit. Popravni izpit lahko opravljajo največ dvakrat v šolskem letu. Učenci 9. razreda lahko opravljajo popravni izpit tudi iz več predmetov, iz katerih so ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni. Popravni izpit lahko opravljajo večkrat, najmanj štirikrat v šolskem letu. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.

Določbi 69. in 70. člena tega zakona ne veljata za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe ali v posebni program vzgoje in izobraževanja, če je tako določeno s temi programi.

Učenec uspešno konča 9. razred, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov 9. razreda. Učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, uspešno končajo izobraževanje na način, kot je določeno s tem programom.

Učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenih izobraževalnih programih in so izpolnili osnovnošolsko obveznost ter se ne vključijo v programe srednješolskega izobraževanja oziroma učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko ne glede na določilo prvega odstavka 55. člena tega zakona nadaljujejo izobraževanje v osnovni šoli še največ tri leta in obdržijo status učenca. Izobraževanje za učence, ki so se izobraževali po prilagojenih izobraževalnih programih, se izvaja v skladu s programom, ki je prilagojen vrsti in stopnji primanjkljaja, ovire oziroma motnje posameznega učenca, za učence, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, pa v skladu s posebnim programom vzgoje in izobraževanja.

Učenci, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne morejo obiskovati pouka, lahko do konca šolskega leta opravljajo izpite iz posameznih predmetov. O utemeljenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča ravnatelj.

Popravni izpit in razredni izpit opravlja učenec pred izpitno komisijo.

Učenec, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se iz tega predmeta ne ocenjuje.

Učencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v učenju, mora osnovna šola na predlog staršev, učiteljev ali šolske svetovalne službe omogočiti, da prej kot v devetih letih končajo osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolnijo osnovnošolsko obveznost. O hitrejšem napredovanju učenca odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.

Podrobnejše določbe o preverjanju in ocenjevanju znanja in napredovanju učencev iz razreda v razred izda minister.

Določbe 61. do 63. člena, 69. in 70. člena ter 76. do 80. člena tega zakona niso obvezne za zasebne osnovne šole.

Osnovna šola izda učencu spričevalo ob koncu vsakega razreda. Spričevalo je javna listina. Učencem, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, se ob koncu šolskega leta izda potrdilo z opisno oceno napredka učenca po posameznih področjih.

Osnovna šola izda učencem od 1. do 3. razreda spričevala z opisnimi ocenami in učencem od 4. do 9. razreda spričevala s številčnimi ocenami.

Osnovna šola izda učencem, ki zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, zaključna spričevala. V zaključno spričevalo se vpišejo učenčeve ocene iz 9. razreda in ocena splošnega uspeha ter dosežki učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu tretjega obdobja. Učencem, ki so končali prilagojene izobraževalne programe, ki ne določajo nacionalnega preverjanja znanja ob koncu tretjega obdobja, se v zaključno spričevalo vpišejo ocene iz 9. razreda in ocena splošnega uspeha. Učencem, ki so končali posebni program vzgoje in izobraževanja, se izda zaključno potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti z opisno oceno dosežkov učenca.

Učencu, ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost, ni pa končal osnovnošolskega izobraževanja, osnovna šola izda potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti.

Vsebino in obliko spričeval in drugih listin predpiše minister.

V primerih, ko je spričevalo izgubljeno ali uničeno in ni ohranjen arhiv osnovne šole, ministrstvo, pristojno za šolstvo, v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku izda potrdilo, da je učenec obiskoval osnovno šolo.

Starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu.

Starši morajo najmanj tri mesece pred pričetkom šolskega leta o izobraževanju na domu pisno obvestiti osnovno šolo, v kateri je otrok vpisan. Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati: javno veljavni program, po katerem bo otrok opravljal osnovnošolsko izobraževanje na domu, ime in priimek otroka, kraj, kjer bo izobraževanje potekalo, in ime in priimek oseb(e), ki bo(do) otroka poučevala(e). Osnovna šola vodi dokumentacijo o izobraževanju učenca na domu.

Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole. Učenec mora opravljati preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Preverjanje znanja se opravlja ob koncu vsakega šolskega leta. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan. Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih programih izobraževanja ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se preverjanje, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja, določi s temi programi. V prvih treh razredih se preverja znanje iz maternega jezika in matematike. Od 4. do 6. razreda se preverja znanje iz maternega jezika, matematike in prvega tujega jezika. Od 7. do 9. razreda se preverja znanje iz predmetov iz drugega odstavka 28. člena tega zakona. Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred pričetkom naslednjega šolskega leta. Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli.

Za preverjanje znanja ob koncu obdobij se uporablja določba 64. člena tega zakona. Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih izobraževalnih programih in po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se za preverjanje znanja ob koncu obdobij uporablja določba 67. člena tega zakona.

Osnovna šola, na katero je učenec vpisan, izda učencu spričevalo o izobraževanju na domu. Spričevalo o izobraževanju na domu je javna listina. Pri izdajanju spričeval o izobraževanju na domu se uporabljajo določbe od 83. do 87. člena tega zakona. Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih izobraževalnih programih ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se pri izdajanju spričeval uporabljajo določbe drugega odstavka 82. člena tega zakona ter tretjega in četrtega odstavka 84. člena tega zakona.

Osnovnošolsko izobraževanje odraslih se izvaja po programu osnovne šole za odrasle. Kot odrasli se lahko izobražujejo tisti, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in niso zaključili osnovnošolskega izobraževanja. Izobraževanje odraslih se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da se prilagodijo organizacija, preverjanje, ocenjevanje, napredovanje in časovna razporeditev pouka. Glede drugih pogojev za izvajanje osnovnega izobraževanja odraslih se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.

Osnovna šola zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, vsebovane v zbirkah podatkov, ki jih vodi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Osnovna šola vodi naslednje zbirke podatkov: 1. zbirko podatkov o učencih, vpisanih v osnovno šolo, in njihovih starših, 2. zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah, 3. zbirko podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev, 4. zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje. Zbirka podatkov iz 1. točke prejšnjega odstavka obsega: – podatke o učencu: ime in priimek ter EMŠO, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo, zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za učenčevo varnost in za delo z učencem in – podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila v času, ko je učenec v šoli. Zbirka podatkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve alinee prejšnjega odstavka še podatke o napredovanju učenca, izdanih spričevalih in drugih listinah. Zbirka podatkov iz 3. točke prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve alinee drugega odstavka tega člena še podatke o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učenca, ki se nanašajo na: telesno višino, voluminoznost telesa, hitrost alternativnih gibov, eksplozivno moč, koordinacijo gibanja telesa, fizično vzdržljivost trupa, gibljivost, mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok, sprintersko hitrost in vzdržljivost v submaksimalnem kontinuiranem naprezanju. Osebni podatki iz 3. točke prvega odstavka tega člena se zbirajo v soglasju s starši oziroma skrbniki učencev. Zbirka podatkov iz 4. točke prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena še: – družinsko in socialno anamnezo, – razvojno anamnezo, – diagnostične postopke, – postopke strokovne pomoči in – strokovna mnenja drugih inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij domov, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic. Osebni podatki iz 4. točke se zbirajo v soglasju s starši učencev, razen v primeru, ko je učenec v družini ogrožen in ga je potrebno zavarovati. Svetovalni delavci so podatke iz 4. točke dolžni varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot poklicno skrivnost dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela. Evidenca šoloobveznih otrok, ki jo vodi šolska uprava v skladu z drugim odstavkom 48. člena tega zakona, obsega: – podatke o otroku: ime in priimek ter EMŠO, datum rojstva, naslov prebivališča, ter – podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča. Evidenca učencev, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, vsebuje: – ime in priimek učenca ter EMŠO, spol, datum, kraj in državo rojstva, – osnovno šolo, na kateri učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja, ter razred in oddelek, – šolsko leto, v katerem učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja, – seznam predmetov, iz katerih učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja, – dosežke učenca na nacionalnem preverjanju znanja. Evidenco iz tega odstavka vodi Državni izpitni center.

Osnovna šola zbira podatke iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena neposredno od posameznikov, na katere se podatki nanašajo.

Osebni podatki učencev iz zbirk podatkov iz 95. člena tega zakona se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe obveznega izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, za izvajanje z zakonom določenih nalog ter Državnemu izpitnemu centru za izvajanje nacionalnega preverjanja znanja. Za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela in pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta učenca ni razvidna.

Zbirke podatkov o učencu, napredovanju, izdanih spričevalih in drugih listinah se hranijo trajno, ostali podatki iz zbirk podatkov, ki jih vodi osnovna šola, pa se hranijo eno leto po zaključku šolanja učenca.

Podrobnejša navodila o načinu zbiranja podatkov, o delavcih šole, ki so pooblaščeni za uporabo podatkov, vsebovanih v posameznih zbirkah, o načinu evidentiranja uporabe in posredovanja osebnih podatkov, o načinu njihovega uničenja po poteku roka uporabe in druge postopke in ukrepe zavarovanja podatkov predpiše minister.

Nadzor nad zakonitostjo dela osnovne šole in nadzor nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela se opravlja v skladu z zakonom o šolski inšpekciji.

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba osnovne šole, če: – ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela v obsegu, ki ga določa predmetnik in učni načrt (29. in 30. člen tega zakona), – ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela po letnem delovnem načrtu (31. člen tega zakona), – za učence s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z odločbo o usmeritvi, – v nasprotju s tem zakonom odkloni vpis otroka iz svojega šolskega okoliša oziroma če odkloni vpis otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, kot je določeno v odločbi o usmeritvi (48. in 49. člen tega zakona) ali – ne vodi predpisanih zbirk podatkov (95. člen tega zakona).

Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000 tolarjev se za prekršek kaznujejo starši, če: – ne vpišejo otroka v osnovno šolo v skladu s 45. in 49. členom tega zakona, oziroma ne vpišejo otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona v skladu z odločbo o usmeritvi v program ali – ne zagotovijo otroku izpolnitve osnovnošolske obveznosti (4. člen tega zakona). Zakon o osnovni šoli – ZOsn (Uradni list RS, št. 12/96) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: Učitelji, ki bodo poučevali v 1. razredu osnovne šole in so si pridobili ustrezno izobrazbo po študijskih programih, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, morajo na podlagi posebnega programa za izpopolnjevanje izkazati znanje, potrebno za izvajanje programa osnovne šole po tem zakonu. Če ni ustreznega visokošolskega programa za izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka, določi program za pridobitev znanja, potrebnega za izvajanje programa osnovne šole po tem zakonu, minister po predhodnem mnenju Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije. V program iz prvega odstavka se lahko vključijo učitelji in vzgojitelji predšolskih otrok, ki v skladu s 146. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) oziroma 56. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00) lahko opravljajo delo učitelja v 1. razredu osnovne šole oziroma vzgojitelja v vrtcu. Vključevanje v program za izpopolnjevanje se prične zagotavljati v okviru nenehnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Predmetnik in učni načrt v skladu s tem zakonom določi pristojni organ najkasneje do 1. 9. 1998. Izvajanje programa osnovne šole po tem zakonu se uvaja postopoma. V šolskih letih 1999/2000, 2000/2001 in 2001/2002 ter 2002/2003 se lahko uvede na osnovnih šolah, ki imajo dovolj prijavljenih učencev in izpolnjujejo kadrovske, prostorske in druge pogoje in imajo za izvajanje programa dovoljenje ministra. Pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena, postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in izdaje dovoljenja določi minister najkasneje do 1. 9. 1998. Do začetka šolskega leta 2003/2004 morajo država in lokalne skupnosti zagotoviti pogoje za izvajanje osnovnošolskega izobraževanja po tem zakonu na vseh osnovnih šolah v državi. Starši lahko vpišejo otroke, ki bodo v koledarskih letih 1999, 2000 in 2001 ter 2002 dopolnili 6 let, v 1. razred osnovne šole po tem zakonu prostovoljno. Starši lahko vpišejo otroka po prejšnjem odstavku v skladu s 48. členom tega zakona. V šolskih letih 1999/2000, 2000/2001 in 2001/2002 ter 2002/2003 se začne izvajati pouk po programu osnovne šole v skladu s tem zakonom za vse učence 6. razreda na šolah, ki imajo dovoljenje ministra in soglasje staršev. V šolskem letu 2003/2004 se prične izvajati program iz prejšnjega odstavka za vse učence v državi, ki so vpisani v 6. razred osnovne šole. Učenci, ki so pričeli obiskovati 1. razred osnovne šole najkasneje v šolskem letu 1997/1998, opravljajo zaključno preverjanje znanja v skladu s tem zakonom prostovoljno.

Kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, jo je izpolnil tudi v skladu s tem zakonom.

Podzakonske predpise po tem zakonu sprejme minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do sedaj veljavni izvršilni predpisi, razen določb, ki so v nasprotju s tem zakonom, in sicer: – Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list SRS, št. 20/80, 24/81, 24/83, 36/85, 36/86 in Uradni list RS, št. 22/90, 24/91-I in 36/93), – Pravilnik o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80, 1/82 in 38/89), – Pravilnik o pedagoški dokumentaciji v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80, 16/82, 7/87 in Uradni list RS, št. 44/92), – Pravilnik o dokumentaciji za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SRS, št. 34/84 in 36/84), – Pravilnik o stalnem izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev v vzgojno-varstvenih organizacijah in osnovnih šolah (Uradni list SRS, št. 20/80), – Sklep o sprejemu smernic za delo osnovnih šol in učnih načrtov za pouk fakultativnih predmetov (Uradni list SRS, št. 35/82) in – Sklep o delu programa življenja in dela osnovne šole (Uradni list SRS, št. 18/83). Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Zakon o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80, 29/86, 31/86 in Uradni list RS, št. 12/91-I) razen določb, ki so vezane na izvajanje programa življenja in dela osnovne šole in se uporabljajo za učence, ki se v ta program vpisujejo do šolskega leta 2003/2004 in prenehajo veljati, ko ti učenci zaključijo osnovnošolsko izobraževanje oziroma izpolnijo osnovnošolsko obveznost.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-A (Uradni list RS, št. 33/97) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-B (Uradni list RS, št. 59/01) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-C (Uradni list RS, št. 71/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-D (Uradni list RS, št. 53/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Podzakonski akt iz osmega odstavka 64. člena zakona izda minister najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 9. 2005. Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, 33/97, 59/01 in 71/04). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-E (Uradni list RS, št. 60/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Podzakonski akt iz sedmega odstavka 40. člena zakona izda minister najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Če osnovna šola do začetka šolskega leta 2006/2007 ne more izpeljati predpisanega postopka v skladu s petim odstavkom 40. člena zakona, v šolskem letu 2006/2007 pri slovenskem jeziku in italijanskem ali madžarskem jeziku na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku v 4., 5., 6. in 7. razredu poteka fleksibilna diferenciacija, v 8. in 9. razredu pa pri vseh urah, namenjenih tem predmetom, poteka nivojski pouk.

Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo). Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o podrobnejših pogojih za organizacijo nivojskega pouka v 9-letni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 27/99, 38/99 in 51/03), določbe 1., 2., 3. in 5. člena pa se uporabljajo do zaključka pouka v šolskem letu 2005/2006.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2006, razen petega odstavka 40. člena zakona, ki se začne uporabljati naslednji dan po uveljavitvi tega zakona.