30. člen

(1)Pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva izvedeno kartiranje habitatnih tipov. Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta je območje naravovarstveno najvrednejših habitatnih tipov obrežno belovrbovje ob reki Temenici, visoko so vrednoteni tudi prevladujoči bukov gozd na območju Bukovja in mezotrofna travišča.

(2)Vegetacija se odstrani le na mestih, kjer bi zarast lahko neposredno ovirala izvajanje del.

(3)Ureditev gradbišča se omeji na obseg načrtovanih ureditev. Zagotoviti je treba najmanjšo mogočo mero poseganja v gozdne površine in reko Temenico. Vsa križanja vodotokov z obstoječimi in načrtovanimi cestami se ustrezno zaščitijo. Manipulativne površine za gradbene stroje in skladišča materiala ter nevarnih snovi so zunaj območja vrednejših gozdnih in traviščnih habitatnih tipov.

(4)Odlaganje odpadkov v naravno okolje ni dopustno, še zlasti ne na območjih prednostnega habitatnega tipa obrežna belovrbovja (44.13*) in v gozdnih habitatnih tipih.

(5)Relief in zasaditev se na območjih vkopov in nasipov oblikujeta tako, da so ureditve čim bolj vpete v naravno okolje. Zasaditve in utrjevanje tal ter odprava poškodb vegetacije se izvedejo takoj po končanih delih. Po končani gradnji se vse prizadete površine renaturirajo, tako da se na njih omogoči čimprejšnje zaraščanje z avtohtonimi vrstami rastlin, ki se po končani gradnji redno vzdržujejo.

(6)Sečnja gozda in gradbena dela, ki povzročajo večje ravni hrupa (miniranje, pilotiranje), se po možnosti izvajajo zunaj gnezditvene sezone ptic, ki traja od začetka aprila do konca junija. Posege v reko Temenico je treba izvajati predvsem zunaj drstitvene sezone oziroma v dogovoru s pristojno ribiško družino.

(7)Kjer se ureditve, načrtovane s to uredbo, približajo vodnim površinam reke Temenice, se vsa dela izvedejo tako, da čim manj ogrožajo vegetacijo, ribje vrste in druge organizme, ter tako, da ni moteno ribolovno upravljanje. Vsaj 14 dni pred začetkom izvajanja del na vodotokih je treba obvestiti ribiško družino in z njihovim predstavnikom opraviti ogled lokacij ter določiti morebitne ukrepe za varovanje vodnih organizmov. Po potrebi se izvedeta intervencijski izlov rib in njihova preselitev v neprizadete dele vodotoka. Med gradnjo je treba preprečiti nastanek razmer neprekinjene kalnosti. Ob morebitnem poginu rib zaradi ureditev, predvidenih s to uredbo, mora investitor pristojni ribiški organizaciji povrniti škodo.

(8)Za prehajanje živali se na obravnavanem odseku trase poleg dvocevnega predora Leščevje in viadukta Ponikve uredita še podhod za divjad v km avtoceste 4,8 + 12 in podvoz za deviacijo lokalne ceste 1-6 v km avtoceste 6,9 + 75. Za prehajanje manjših sesalcev in dvoživk se uredijo tudi manjši objekti oziroma prepusti na avtocesti. Pri urejanju prehodov za živali se upošteva:

-        načrtovani objekti za prehajanje živali čez cesto se izvedejo s prostim vhodom in z najmanjšim mogočim deležem umetne osvetlitve ali brez nje,

-        na delih ceste okrog predora in nad njim ter v bližini objektov, urejenih za prehajanje živali, je treba prirediti varovalno ograjo višine 2,2 m, katere potek mora biti načrtovan tako, da bo živali usmerjala proti prehodu,

-        pod viaduktom Ponikve mora biti pas, namenjen rasti obrežne vegetacije, širok vsaj 10 m na vsaki strani vodotoka,

-        za prehajanje dvoživk in manjših sesalcev se izvedeta dva prepusta: prvi v km 5,2 + 80 in drugi v km 8,4 + 00. Prepusta pod cesto morata biti škatlasta, dimenzij 2 m x 2 m, brez umetne osvetlitve oziroma če to ni izvedljivo, cevna s premerom najmanj 2 m; v spodnjih delih obeh prepustov se izvede grobozrnati beton, da se ustvari površina za gibanje živali,

-        v podhode (prepuste) za dvoživke mora živali usmerjati ustrezna obojestranska usmerjevalna ograja na obeh straneh prepusta (betonski tip v obliki črke U in višine 40 cm s pohodno površino najmanj 20 cm). Obojestranska usmerjevalna ograja za dvoživke je načrtovana tudi ob vhodu v podhod za živali v km avtoceste 4,8 + 12 v skupni dolžini 270 m.

(9)Potek varovalne ograje in njena višina, ki znaša najmanj 2,2 m, morata biti prilagojena razmeram na terenu. Višina ograje se meri na strani, od koder prihajajo živali. Na spodnji tretjini ograje se uporabi gostejša mreža. Vzdolž varovalne ograje se namesti električni pastir z dodatnima žicama, prvo na višini 50 cm od tal in drugo nad mrežo. Varovalna ograja se skupaj z električnim pastirjem vzdržuje in pregleduje vsaj enkrat letno, ob morebitnih poškodbah pa se takoj popravi.

(10)Območja pod viaduktoma, ki bodo ob gradnji razgaljena, se takoj po končanih delih zasadijo s primerno drevnino kot kritje živalim ob prehodu. Vse možne prehode za živali je treba redno vzdrževati. Območje pod viaduktom in podhodi ne smejo biti površine za shranjevanje gradbene opreme in strojev, kmetijskih strojev in drugih vozil, prav tako pod viaduktom ne smejo biti nameščene ograje ali ovire, ki bi preprečevale prehod živali.

(11)Za osvetljevanje cestišč se uporabijo zasenčene svetilke in usmerjeno osvetljevanje oziroma način razsvetljave, ki povzroča čim manjše svetlobno onesnaženje.

(12)Podvoz 3-4 za deviacijo lokalne ceste 1-6 in podhod 3-2 se z razsvetljavo ne opremita.

(13)Dimenzije posameznih objektov za prehajanje živali in usmerjevalnih ograj ter njihove lokacije so razvidne iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.