Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-F)

V Zakonu o policiji (Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo) se v 2. členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Ministrstvo lahko opravlja vse ali posamezne naloge strokovne pomoči za predstojnika organa v sestavi pri upravljanju s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri za organ v sestavi ne glede na določbe tega zakona.«.

Drugi odstavek 22. člena se spremeni, tako da se glasi: »Podatke in obvestila o opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka dajejo minister, generalni direktor policije ter osebe, ki jih minister ali generalni direktor policije pooblastita za to.«.

V 28. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Če se pravilno vabljeni pritožnik vabilu na razgovor ne odzove in pisno ne sporoči policiji, da bo nadaljeval postopek, se njegov molk šteje za odstop od pritožbe, ki se vnese v zapisnik o obravnavi pritožbe.«. Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni, tako da se glasi: »Če se pritožnik ne strinja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, vodja organizacijske enote policije celoten spis takoj odstopi ministrstvu, ki vodi nadaljnji postopek reševanja pritožbe.«. Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

V prvem odstavku 33. člena se za besedilom »varnostno preverjati osebe,« doda besedilo »izvajati prikrito evidentiranje ali namensko kontrolo,«.

Prvi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi: »Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki: – jo je treba prijeti, privesti, ji odvzeti prostost ali jo pridržati; – je na območju, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje; – je na območju, v kraju ali objektu, v katerem se izvajajo ukrepi za iskanje ali izsleditev storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali predmetov in sledi, ki so pomembne za kazenski postopek ali postopek o prekršku; – s svojim obnašanjem, ravnanjem in zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila kaznivo dejanje ali prekršek; – je po opisu podobna iskani osebi; – je očitno nebogljena in je ugotavljanje identitete nujno za zagotovitev pomoči; – bi lahko dala koristne podatke za opravljanje uradnih nalog policije.« Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »Če policist v primerih iz prvega odstavka ne more drugače ugotoviti identitete osebe, jo lahko privede v policijske prostore in izvede identifikacijski postopek.«. Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

Za 36. členom se dodata 36.a in 36.b člen, ki se glasita: Prikrito evidentiranje ali namenska kontrola se izvaja pri mejni kontroli in policijskih ter carinskih kontrolah v notranjosti države na podlagi razpisa ukrepov za osebe in vozila, ki so jih razpisale države in so vneseni v schengenski informacijski sistem, v skladu z določbami Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma. Prikrito evidentiranje pomeni odkritje razpisane osebe ali razpisanega vozila in zbiranje informacij iz četrtega odstavka tega člena. Namenska kontrola pomeni preiskavo osebe ali vozila na podlagi Zakona o nadzoru državne meje, Zakona o kazenskem postopku, Zakona o prekrških ali na podlagi drugih zakonov, ki urejajo postopek preiskave. Če niso izpolnjeni zakonski pogoji za preiskavo, se ukrep namenske kontrole nadomesti s prikritim evidentiranjem. Organu, ki je odredil razpis, se pošljejo informacije o izsleditvi razpisane osebe ali razpisanega vozila, kraju, času ali razlogu za kontrolo, poti in namembnem kraju potovanja, osebah, ki spremljajo osebo ali potnikih v vozilu, uporabljenem vozilu, stvareh, ki jih ima oseba s seboj, in okoliščinah, v katerih je bila oseba ali vozilo zatečeno. Policisti morajo prikrito evidentiranje in namensko kontrolo uporabljati ter opravljati tako, da čim manj posegajo v pravice osebe, na katero se razpis ukrepa nanaša, in oseb, ki jo spremljajo.

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da določena oseba izvršuje ali pripravlja kaznivo dejanje iz drugega odstavka tega člena, ali kadar na podlagi celostne ocene te osebe, ugotovljene na podlagi informacij, pridobljenih v skladu z zakonom, zlasti na podlagi operativnih informacij policije, podanih kazenskih ovadb, uvedenih kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno dokončani, in pravnomočnih kazenskih obsodb, ki še niso izbrisane, obstaja utemeljen razlog za sum, da bo tudi v prihodnje izvrševala kazniva dejanja iz drugega in šestega odstavka tega člena, se lahko zoper to osebo ali vozilo odredi razpis prikritega evidentiranja ali namenske kontrole, ki se vnese v schengenski informacijski sistem. Razpis se lahko odredi za kaznivo dejanje umora po 127. členu, ugrabitve po 144. členu, posilstva po 180. členu, zlorabe prostitucije po 185. členu, prikazovanja, izdelave, posesti in pošiljanja pornografskega gradiva po 187. členu, neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu, velike tatvine po 212. členu, ropa po 213. členu, goljufije po 217. členu, izsiljevanja po 218. členu, nedovoljenega izvoza in uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne vrednote po 222. členu, poslovne goljufije po 234. a členu, vdora v informacijski sistem po 242. členu, ponarejanja denarja po 249. členu, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 250. členu, pranja denarja po 252. členu, tihotapstva po 255. členu, hudodelskega združevanja po 297. členu, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov po 310. členu, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 311. člena, povzročitve nevarnosti z jedrskimi snovmi po 319. členu, ugrabitve letala ali ladje po 330. členu, napada na varnost zračnega prometa po 331. členu, vnašanja nevarnih snovi v državo po 335. členu, terorizma po 355. členu, diverzije po 356. členu, trgovine z ljudmi po 387.a členu, mednarodnega terorizma po 388. členu, financiranja terorističnih dejanj po 388.a členu, ogrožanja oseb pod mednarodnim varstvom po 389. členu in jemanja talcev po 390. členu Kazenskega zakonika. Razpis prikritega evidentiranja ali namenske kontrole s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije. Predlog in odredba morata vsebovati podatke, ki omogočajo določljivost osebe ali vozila, razlog ter njegovo utemeljitev za prikrito evidentiranje ali namensko kontrolo. Če pisne odredbe ni mogoče pravočasno dobiti in če bi bilo nevarno odlašati, lahko izjemoma na ustni predlog policije državni tožilec dovoli začetek izvajanja ukrepa z ustno odredbo. O ustnem predlogu napravi organ, ki je izdal ustno odredbo, uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga za predčasno izvedbo, mora biti izdana najpozneje v 12 urah po izdaji ustne odredbe. Izvajanje ukrepa lahko traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podaljša vsakič za tri mesece. Skupno lahko ukrep traja največ 24 mesecev. Policija preneha izvajati ukrep takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen. O prenehanju brez odlašanja pisno obvesti organ, ki je ukrep odredil. Razpis se lahko odredi tudi za kaznivo dejanje izdaje uradne tajnosti po 266. členu, izdaje vojaške tajnosti po 282. členu, veleizdaje po 348. členu, napada na ozemeljsko celovitost po 349. členu, umora najvišjih predstavnikov države po 352. členu, nasilja zoper najvišje predstavnike države po 353. členu, oboroženega upora po 354. členu, vohunstva po 358. členu, izdaje državne tajnosti po 359. členu, genocida po 373. členu, hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po 374. členu in hudodelstva zoper ranjence in bolnike po 375. členu Kazenskega zakonika, vendar le na podlagi pisne odredbe generalnega državnega tožilca Republike Slovenije ali vrhovnega državnega tožilca, ki ga generalni državni tožilec za to posebej pisno pooblasti. Za pogoje odreditve razpisov in njihov rok trajanja po tem odstavku se uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Predlagatelj razpisa se je o razlogih za izdajo razpisa dolžan še pred njegovo izdajo posvetovati z drugimi državami, ki bi morale ta razpis izvršiti.«.

V prvem odstavku 39.a člena se v prvem stavku za besedo »storila« doda besedilo »kaznivo dejanje ali«, za besedo »takem« pa doda besedilo »kaznivem dejanju ali«.

V drugem odstavku 59. člena se 1. točka spremeni, tako da se glasi: »1. evidenco kaznivih dejanj;«. 5. točka se črta. Na koncu 19. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 20. točka, ki se glasi: »20. evidenco prikritih evidentiranj in namenskih kontrol.«.

V 61. členu se v 1. točki črta besedilo »ovadenih oseb in«. Za besedama »ovadene osebe« se črta vejica in doda besedilo »ali osumljenca, upravna enota kraja rojstva,«. Za besedilom »osebne podatke oškodovancev,« se doda besedilo »prijaviteljev in drugih oseb, ki so dale obvestila o kaznivem dejanju«. 5. točka se črta. Na koncu 19. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 20. točka, ki se glasi: »20. evidenca prikritih evidentiranj in namenskih kontrol: o izsleditvi razpisane osebe ali razpisanega vozila, kraju, času ali razlogu za kontrolo, poti in namembnem kraju potovanja, osebah, ki spremljajo osebo ali potnikih v vozilu, uporabljenem vozilu, stvareh, ki jih ima oseba s seboj in okoliščinah, v katerih je bila oseba ali vozilo zatečeno.«.

V prvem odstavku 62. člena se v tretji alinei črtata številka »5.,« in veznik »in« ter za številko »17.« doda besedilo »in 20.«

V prvem odstavku 63. člena se v prvi alinei črtata številka »5.,« in veznik »in« ter za številko »17.« doda besedilo »in 20.« V drugem odstavku se črta besedilo »ovadenih oseb in«.

V 75. členu se črta pika in doda besedilo »oziroma javnega natečaja.«

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 210-01/94-5/42 Ljubljana, dne 12. julija 2006 EPA 898-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.