Uradni list RS, št. 73/06 in 66/07
Sprejel Vlada Republike Slovenije · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za okolje in prostor · EVA 2006-2511-0121
Uradni vir na PISRS ↗(1)S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme lokacijski načrt za mednarodni mejni prehod Dragonja (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).
(2)Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Projektivni atelje – Prostor, d.o.o., Ljubljana pod številko projekta 202/02, junij 2006.
(1)Ta uredba določa ureditveno območje, zasnove projektnih rešitev za prometno infrastrukturo, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, odstopanja in nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Piran.
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega:
- območje mednarodnega mejnega prehoda Dragonja (v nadaljnjem besedilu: mejni prehod) z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami,
- območje ureditev oziroma prestavitev obstoječih vodotokov, vodnih jarkov in ureditve regulacij,
- območje prestavitev oziroma ureditev nadomestnih poti, vključno z rekultivacijo zemljišč,
- območje prestavitev, ureditev in novogradenj komunalnih in energetskih vodov,
- območja okoljevarstvenih ukrepov.
(1)Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele ali dele parcel, na katerih se zgradijo trajni objekti (območje mejnega prehoda z objekti za nadzor potniškega in blagovnega prometa in spremljajočimi ureditvami) in parcele ali dele parcel, na katerih se izvedejo objekti, potrebni za izvedbo lokacijskega načrta, po izvedbi le-tega pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja mejnega prehoda).
(2)Ureditveno območje lokacijskega načrta z vsemi spremljajočimi ureditvami obsega naslednje parcele ali dele parcel v k. o. Raven: 2079/2, 2080/1, 2102, 2387, 2389, 2391/1, 2391/2, 2392, 2393, 2394, 2395, 2400/4, 2401, 2416, 2417, 2418, 2419/1, 2419/2, 2421/1, 2421/2, 2421/4, 2421/5, 2421/6, 2421/8, 2421/9, 2421/10, 2421/11, 2424, 2444/1, 2443, 2444/2, 2444/3, 2444/4, 2444/5, 2445/1, 2445/2, 2445/3, 2445/4, 2446/1, 2446/2, 2447/1, 2447/2, 2449/1, 2449/2, 2449/3, 2449/4, 2450/1, 2450/2, 2450/3, 2450/4, 2450/5, 2450/6, 2450/7, 2450/8, 2450/9, 2458, 2459/1, 2459/2, 2459/3, 2460/1, 2460/2, 2460/3, 2461, 2462, 2463, 2464, 2465, 2479, 3113/1, 3113/6, 3132/1, 3132/2
(3)Območje na katerem so prestavitve, ureditve in novogradenje komunalnih in energetskih vodov, ki jih zahteva gradnja mejnega prehoda, obsega naslednje parcele ali dele parcel v k. o. Raven: a) vodovod: 3113/1; b) fekalna kanalizacija: 2465, 2466, 2467/1, 3113/1; c) lektrovodi VN: 2400/2, 3113/1; d) elektrovodi NN: 2400/2, 3113/1.
(1)Mejni prehod je lociran na glavni cesti G1-11, odsek 1062 Šmarje–Dragonja (v nadaljnjem besedilu: glavna cesta), na mestu obstoječega mejnega prehoda, jugovzhodno od naselja Dragonja v dolini reke Dragonje, kjer je območje kmetijskih površin, melioriranih z odvodnimi drenažnimi jarki. Glavna cesta se pred državno mejo razširi v mejni prehod, na katerem poteka potniški in blagovni promet, ob izstopu in vstopu v državo, z objekti za mejni nadzor.
(2)Mejni prehod je razdeljen na tri ploščadi:
- ploščad za pretok potnikov – vstop in izstop iz države,
- ploščad za blagovni promet – izstop iz države,
- ploščad za blagovni promet – vstop v državo.
(3)Obstoječa glavna cesta širine 8,6 m se na območju mejnega prehoda razširi na širino 37 m.
(4)Od km 0+76 m do km 0+131 m je med voznimi pasovi v dolžini 55 m načrtovan srednji ločilni otok na izstopu iz države.
(5)Elementi ploščadi mejnega prehoda so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 40 km/h. Niveleta je dvignjena za okvirno 0,8 m nad niveleto obstoječe glavne ceste.
Na ploščadi za pretok potnikov so naslednji objekti:
- ploščad za pretok potnikov pod nadstrešnico,
- prometni otoki s kabinami za policijo in carino za nadzor potniškega in blagovnega prometa,
- objekt za policijo in carino (D1),
- prometna ureditev za vračanje vozil,
- parkirišče z 22 parkirnimi mesti (v nadaljnjem besedilu: PM) za zaposlene,
- dve parkirišči s petimi PM za službena vozila,
- parkirišče s štirimi PM za vozila potnikov v carinskem postopku,
- odstavni pas za začasno ustavljanje vozil.
Na ploščadi za blagovni promet so naslednje ureditve in objekti za kontrolo pretoka blaga s tovornimi vozili:
- čakalni pas za tovornjake,
- parkirišče za tovornjake s šestimi PM,
- prometna ureditev za zavračanje vozil.
Na ploščadi za blagovni promet so naslednji objekti in ureditve za kontrolo pretoka blaga s tovornimi vozili:
- čakalni pas za tovorna vozila,
- osna tehtnica,
- mostna tehtnica z nadstreškom za tovorna vozila,
- portal za ugotavljanje radiacije,
- parkirišče za tovorna vozila z osmimi PM,
- parkirišče za eno tovorno vozilo, ki prevaža nevarne snovi,
- parkirišče z 11 PM za zaposlene,
- objekt za carino (D4) in špedicijo (D6),
- rampa za pregled vozil in skladišče blaga (D2) pod nadstrešnico,
- objekt z menjalnico in sanitarijami (D5), namenjen potnikom potniškega in blagovnega prometa,
- objekt s transformatorsko postajo in generatorjem (D18),
- prometna ureditev za zavračanje tovornih vozil.
(1)Za preprečitev nekontroliranega dostopa na območje ploščadi za blagovni promet se zgradijo žične ograje višine 2,0 m. Ograja mora biti prilagojena poteku prometnih poti in prometnemu režimu na mejnem prehodu.
(2)Na območju mejnega prehoda se namestijo enostranske oziroma dvostranske dvižne zapornice za urejanje prometnega režima na prometnih površinah.
(1)Zaradi gradnje mejnega prehoda se izvedejo deviacije naslednjih nekategoriziranih poti:
- deviacija 1-1 poljske poti, dolžina ureditve znaša okvirno 170 m,
- deviacija 1-2 poljske poti, dolžina ureditve znaša okvirno 271 m.
(2)Vozišče deviacij nekategoriziranih poti se izvede v makadamu oziroma v obstoječem zgornjem ustroju.
(3)Normalni prečni profil deviacij nekategoriziranih poti znaša 3,5 m. Dimenzije deviacij je dopustno v soglasju z upravljavci prilagoditi obstoječi ureditvi poti.
(1)Kolesarski in peš promet poteka po glavni cesti.
(2)Na območju mejnega prehoda so hodniki za pešce ob objektih in med objekti za policijo in carino (D1), menjalnico (D5), objektom za špedicijo (D6) in carino (D4). Hodnik za pešce je širok 1,50 m.
(1)Ureditev območja mejnega prehoda je določena s tem lokacijskim načrtom in je prikazana v ureditveni situaciji v merilu 1: 500. Dimenzije objektov, prikazanih v situaciji zakoličbe objektov, naprav in zakoličenja gradbenih parcel v merilu 1: 500, so optimalne glede na usklajene programe dejavnosti vseh obmejnih služb in razpoložljivi prostor na območju mejnega prehoda.
(2)Objekti na mejnem prehodu:
- objekt za policijo in carino (D1), tlorisne dimenzije 50,80 m × 12,40 m, pritličje in nadstropje,
- objekt za pregled vozil in skladiščenje blaga (D2), tlorisne dimenzije 12,40 m × 2,40 m na dvignjenem platoju tlorisnih dimenzij 22,00 m × 6,15 m, pritličje,
- objekt za carino (D4), tlorisne dimenzije 19,60 m × 10,40 m, pritličje,
- objekt za menjalnico in sanitarije (D5), tlorisne dimenzije 13,60 m × 8,80 m, pritličje.
(3)Nadstrešnice na mejnem prehodu:
- tlorisne dimenzije 29,55 m × 37,00 m, (N1),
- tlorisne dimenzije 10,00 m × 35,20 m, (N2),
- tlorisne dimenzije 10,60 m × 22,00 m, (N3).
(4)Dopustna so odstopanja pri tlorisnih dimenzijah objektov in nadstrešnic do 1,0 m navzgor in navzdol.
(5)Številke v oklepajih, navedene v tem členu in v 6., 8., 11., 12., 17., 19. ter 34. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz kartografskega dela lokacijskega načrta.
(6)Objekti na območju mejnega prehoda se načrtujejo in gradijo z upoštevanjem sodobne tehnologije in materialov brez naslanjanja na lokalno arhitekturo. Projektirani in grajeni morajo biti tako, da jih je možno odstraniti po opustitvi mejnega prehoda.
(1)S krajinskim oblikovanjem prvin v obcestnem prostoru se zagotovi skladna umestitev mejnega prehoda v prostor. Izvedejo se naslednje ureditve:
- zasaditev vegetacije ob objektih, zasaditev na območjih urejanja vodotokov in vodnih jarkov,
- sanacija opuščenih vozišč.
(2)Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, določene s to uredbo, mora upoštevati usmeritve za arhitekturno in krajinsko oblikovanje iz te uredbe. Sestavni del projekta morata biti celovita in medsebojno usklajena načrta arhitekture in krajinske arhitekture, ki morata upoštevati usmeritve iz te uredbe.
(3)Vsi posegi v relief in nasipi se morajo kar najbolj prilagajati obstoječemu reliefu. Brežine nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo.
(4)Med gradnjo se zagotovi čim manjše poseganje v reliefno zgradbo za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev, odkrivanje tal v čim manjšem obsegu in da z odlaganjem materiala med gradnjo ne bodo zasute struge vodotokov in vodnih jarkov.
(5)Za ozelenitev se uporablja izključno avtohtona vegetacija, pri čemer se kar najbolj upošteva vzorec naravne in kulturne krajine in sedanja smer razraščanja drevesnih in grmovnih vrst. Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno.
(6)Vsi opuščeni deli obstoječega cestnega omrežja se sanirajo s poravnavo terena in nasipavanjem rodovitne zemlje ter z zveznim oblikovanjem reliefa ob upoštevanju okoliškega terena. Vse sanirane površine se zatravijo.
(7)Med gradnjo je treba čim bolj omejiti gradbišče, odstrani naj se le najnujnejša vegetacija.
(8)Regulacije oziroma ureditve vodotokov in vodnih jarkov se izvedejo po načelu sonaravnega urejanja, kar vključuje zatravitev obvodnega prostora, zasaditev avtohtone drevnine v drevesnem in grmovnem sloju pa se prilagodi vzorcu obstoječe obrežne vegetacije.
(1)Zaradi gradnje mejnega prehoda se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekti. Projektiranje in gradnja komunalno-energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki so navedeni v prilogi lokacijskega načrta.
(2)Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov z mejnimi ploščadmi, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov z mejnimi ploščadmi mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca mejnega prehoda.
(1)Zaradi gradnje mejnega prehoda in spremljajočih ureditev, določenih s to uredbo, se izvedejo naslednje ureditve na vodovodnem omrežju:
- ukinitev obstoječega vodovoda med križiščem glavne ceste s cesto za Sv. Peter in km 0+278 v dolžini okvirno 400 m in izvedba novega vodovoda s cevmi NL DN 100,
- priključitev posameznih objektov na ploščadih na nov vodovod preko vodomerov, namestitev hidrantov na javni vodovod za zagotovitev požarne vode,
- vodomerni jašek za obstoječa objekta Dragonja št. 125 in 126 v km 0+268.
(2)Trasa vodovoda mora potekati v horizontalnem odmiku najmanj 3,0 m od fekalne kanalizacije in pri križanjih najmanj 0,5 m nad temenom prizadetih cevovodov. Če predpisanih odmikov ni možno zagotoviti, je treba predvideti dodatno zaščito. Vsa prečkanja se izvedejo z zaščitnimi betonskimi cevmi.
(1)Odvodnjavanje meteornih voda z mejnega prehoda ne sme poslabšati naravnega vodovja in se izvede z vodotesno meteorno kanalizacijo v deviacijo odvodnega kanala, meteorne vode s prometnih in utrjenih površin pa se predhodno očistijo.
(2)Odvajanje fekalnih voda z mejnega prehoda je z vodotesno gravitacijsko kanalizacijo v dolžini približno 400 m do jaška številka I2/25 obstoječe kanalizacije številka I2 Dragonja preko črpališča.
(3)Od mejnega prehoda do objekta Dragonja št. 125 in 126 se zgradi fekalni kanal v okvirni dolžini 180 m.
Zaradi gradnje mejnega prehoda in spremljajočih ureditev, določenih s to uredbo, se izvedejo naslednje ureditve na elektroenergetskem omrežju:
- odstranitev obstoječe transformatorske postaje na drogu, na parceli 2400/2, k.o. Raven,
- nova transformatorska postaja (D18) z močjo 20 kV, 630 kVA z dizelskim generatorskim agregatom za primer izpada omrežne napetosti,
- nov drog 20 kV daljnovoda na mestu odstranjenega droga na parceli št. 2400/2, k. o. Raven,
- vzankanje transformatorske postaje (D18) v prekinjen 20 kV daljnovod z novim VN vodom, okvirne dolžine 247 m,
- odstranitev obstoječega NN zračnega voda od obstoječe transformatorske postaje v dolžini 427 m,
- izvedba NN omrežja s kabelsko kanalizacijo od transformatorske postaje (D18) do objektov mejnega nadzora,
- nov NN kabel od transformatorske postaje (D18) do km 0+345 mejnega prehoda v okvirni dolžini 145 m, kjer se priključi na obstoječi vod za objekta Dragonja številka 125 in 126.
(1)Obstoječi zračni vod javne razsvetljave s svetilkami se ukine v dolžini 427 m.
(2)Na območju mejnega prehoda se izvede osvetlitev ploščadi za tovornjake in ploščadi za potniški promet, svetilke z okvirno višino 10 m se namestijo na zelenicah ob vozišču.
Obstoječi zračni vod krajevnega telefonskega omrežja se v dolžini 166 m ukine in nadomesti z zemeljskim kablom med km 0+345 in projektiranim jaškom v objektu za policijo in carino (D1) v okvirni dolžini 145 m.
Ogrevanje objektov je načrtovano z utekočinjenim naftnim plinom, ki se hrani v podzemnih rezervoarjih prostornine 2,8 m 3.
(1)Na celotnem območju mejnega prehoda se v strugo naravnih odvodnikov ali podtalje spušča le čista meteorna voda oziroma voda, ki po kakovosti ustreza predpisom, ki urejajo področje emisij snovi in toplote iz javnih cest in področje emisij in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2)Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišča in platoja mejnega prehoda omogočajo vzdolžni in prečni nagibi vozišča. Vsa padavinska voda se zbira v ustrezno dimenzionirani vodotesni kanalizaciji, ki vodi do lovilca olj, katerega velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s standardom SIST EN 858-2. Prečiščena voda nato izteče v odprt odvodni jarek.
(3)Pod mejnim prehodom in deviacijami poljskih poti se izvedejo ploščati prepusti višine 1,5 m in širine 2,0 m. Prepusti manjših dimenzij se izvedejo kot cevni prepusti prereza do Ø 120.
Zaradi gradnje mejnega prehoda je treba odstraniti naslednje objekte:
- obstoječo nadstrešnico in obstoječe kontejnerske objekte za mejni nadzor,
- most širine 3,0 m in dolžine 10,0 m v km 0+123, parcelna številka 3113/1, k.o. Raven.
(1)Investitor zagotovi varovanje kmetijskih zemljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem med gradnjo in obratovanjem mejnega prehoda, nadomestitvijo prekinjenih poti in po potrebi s pridobitvijo oziroma usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč.
(2)Mreža povezav kmetijskih površin mora biti ohranjena oziroma zagotovljena med gradnjo in obratovanjem mejnega prehoda. Začasni objekti in deponije naj se ne postavljajo na najboljših kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev, gibanje strojev pa je treba omejiti na območje mejnega prehoda. Zagotovi se sodelovanje z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi.
(3)Med gradnjo se zagotovi ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, tako da se ohranita njena rodovitnost in količina in da jo bo mogoče uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč na gradbišču mejnega prehoda. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico, rodovitno zemljo pa začasno odlagati na največ 1,5 m visoke nasipe.
(4)Investitor zagotovi spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča, nadomeščanjem prekinjenih poti in ravnanja z rodovitno zemljo ter s programom monitoringa onesnaženja tal in rastlin.
Na mejnem prehodu so načrtovane regulacije oziroma ureditve vodotokov in melioracijskih jarkov:
- regulacija 7–1 od km 0+43 do km 0+160 mejnega prehoda v dolžini okvirno 112 m,
- regulacija 7–2 od km 0+143 do km 0+270 mejnega prehoda v dolžini okvirno 210 m,
- regulacija 7–3 od km 0+43 do km 0+174 mejnega prehoda v dolžini okvirno 195 m,
- jarek 1 od km 0–18 do km 0+43 mejnega prehoda v dolžini okvirno 68 m,
- jarek 2 od km 0–13 do km 0+36 mejnega prehoda v dolžini okvirno 54 m,
- jarek 3 od km 0+280 do km 0+350 mejnega prehoda v dolžini okvirno 70 m,
- jarek 4 od km 0+280 do km 0+296 mejnega prehoda v dolžini okvirno 25 m.
(1)Zaradi izvedbe ureditev, načrtovanih s to uredbo, se vodni režim, zlasti režim odtoka visokih voda, ne sme poslabšati. Zato mora investitor zagotoviti potrebne ureditve na vodotokih in vodnih jarkih, ki jih mejni prehod in spremljajoče ureditve zadevajo. Naravne struge obstoječih vodotokov in vodnih jarkov se čim bolj ohranijo.
(2)Posegi preureditev vodotokov se izvedejo tako, da se bistveno ne spremeni narava vodotoka, to je pretok vode in njegova dinamika, kakovost vode, raznovrstnost habitatov in biološka raznovrstnost. Ureditve odvodnikov se izvedejo sonaravno. Ureditve se v največji možni meri izvedejo v zemeljski izvedbi, stabilizacije strug z lesenimi, na območju premostitvenih objektov pa s talnimi pragovi. Na območju objektov se struge ustrezno zavarujejo. Brežine se zatravijo in na zgornjih delih zasadijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(3)Na mejnem prehodu se odvodnjavanje cestnega telesa uredi tako, da se v struge naravnih vodotokov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kakovosti ustreza predpisom in navodilom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive, in v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote iz javnih cest in področje emisij in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Na sistem odvodnjavanja ne sme biti priključen noben iztok sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) voda.
(4)Odvodnjavanje voda s cestnih površin se uredi tako, da ne pride do onesnaženja tal, podzemne vode, stoječe površinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode.
(5)Izvajalec in vzdrževalec prometnice morata imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje ob razlitju onesnaževal (razne vrste goriva, olja in druge suspenzije, škodljive za vodne vire), ki ga potrdi ustrezna služba ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ločeno za čas gradnje in za čas obratovanja mejnega prehoda.
(6)Načrt iz prejšnjega odstavka mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, načrtovane ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. Med gradnjo je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
(7)Z gradbeno-tehničnimi rešitvami mora investitor zagotoviti najvišjo mogočo zaščito pred izlitjem onesnažil s cestišča. Za čas gradnje je treba izdelati elaborat ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(8)Odvodnjavanje cestnega telesa se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote iz javnih cest in področje emisij in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(9)Mejni prehod se nahaja na območju III. varstvenega pasu zaščite vodnega vira Bužini in Gabrijeli, zato je treba pri nadaljnjem načrtovanju upoštevati omejitve in prepovedi iz predpisa, ki ureja zavarovanje vodnega vira.
(1)Na območju lokacijskega načrta ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2)Vse ureditve vodotokov in vodnih jarkov je treba izvesti na sonaraven način z uporabo naravnih materialov in zasaditev, ureditve naj bodo oblikovalsko dovršene in naravi prijazne.
(3)Ker se med zemeljskimi deli lahko odkrijejo geološke naravne vrednote, je treba zagotoviti občasen geološki nadzor. Nadzor mora opravljati ustrezna geološka služba, ki ob geoloških najdbah obvesti strokovno organizacijo za ohranjanje narave, ta pa da smernice glede ohranjanja naravne vrednote oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane, je treba posredovati Ministrstvu za okolje in prostor, Agenciji Republike Slovenije za okolje.
(4)Pri posegih v vodni in obvodni svet je treba v največji meri ohraniti obstoječe rastlinstvo in tako ohraniti vsaj del živali na tej lokaciji. Vodotoke in vodne jarke je treba med gradnjo varovati z uporabo vegetativnih zavarovanj na posameznih mestih in s takim režimom vzdrževanja, da se obrežna vegetacija razraste in pozneje tudi ohranja in tako zagotovi primerne življenjske razmere za rastlinske in živalske združbe. Regulirane vodotoke in vodne jarke je treba obsaditi z obvodno vegetacijo, ki bo omogočila podobne življenjske razmere vodnim živalim, kakršne so imele pred začetkom del.
(5)Pred začetkom del je treba o načrtovanem začetku del obvestiti ribiško družino, ki upravlja ribje populacije, da bo v vodotokih, ki bodo kakorkoli prizadeti z načrtovanimi posegi, opravile intervencijski izlov rib. Ribe se preselijo na ustrezna mesta na zgornji tok od načrtovanih posegov.
(6)Med gradnjo mejnega prehoda in ureditvijo vodne infrastrukture izvajalec zagotovi izvajanje naravovarstvenega nadzora gradbenih del, po potrebi pa se izvajajo ustrezni ukrepi, določeni na podlagi monitoringa.
(7)Med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnih kanalov s kakršnimkoli materialom ali preusmerjanje vode iz ustaljenih strug brez soglasja upravljavca vodotokov, onesnaževanje strug vodotokov in odvodnih kanalov s cementnim mlekom, naftnimi derivati in drugimi strupenimi snovmi. Vse ureditve vodne infrastrukture se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjski pogoji za rastlinske in živalske združbe rečnega dna, pomembne za prehrano ter za samočistilno sposobnost vodotokov. Pri načrtovanju prepustov, sistema odvodnjavanja cestišča in regulacij je treba upoštevati svetli profil, ki zagotavlja pretok 100-letne visoke vode pri varnostni višini, ki praviloma ne sme biti manjša od 0,5 m.
(1)Območje lokacijskega načrta se nahaja na območju kulturne krajine Padna–Sv. Peter–Nova vas.
(2)Nad zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju mora biti zagotovljen stalen arheološki nadzor. Stroške arheološkega nadzora, dokumentiranja in nujne zaščite arheoloških najdb nosi investitor.
(3)Po opustitvi mejnega prehoda se objekti odstranijo, ploščadi pa rekultivirajo v zelene površine. Odvzete kmetijske površine zaradi gradnje mejnega prehoda pa se po opustitvi mejnega prehoda rekultivirajo ponovno v kmetijska zemljišča.
(4)Na zunanjem robu ureditvenega območja, ki ga omejujejo deviacije lokalnih poti, se zasadijo topoli tako, da bo z mejnega prehoda zagotovljena vidnost mejne črte.
Investitor mora ob gradnji mejnega prehoda izvesti zaščitne ukrepe pred hrupom v obsegu, ki se jih določi na osnovi meritev, nato pa jih fazno dograjevati v skladu s predpisi, ki urejajo področje o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa.
Med gradnjo se prepreči nekontrolirano raznašanje gradbenega materiala z območja gradbišča s prevoznimi sredstvi. Prav tako se prepreči prašenje začasnih odlagališč materiala in gradbišč z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin. Sproti se rekultivirajo območja večjih posegov. Upoštevajo se emisijske norme pri začasnih gradbenih objektih in pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji ter prevoznih sredstvih.
(1)Požarna varnost objektov in območij se z zgraditvijo mejnega prehoda ne sme poslabšati. Vsi objekti in območja morajo imeti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila in površine za uporabo gasilnih naprav, prizadeti vodovodi se prestavijo, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.
(2)Na vseh platojih se uredijo hidrantne mreže s hidranti, nameščenimi na predpisani oddaljenosti od objektov, ki jih ureja predpis za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Med gradnjo mora izvajalec upoštevati predpis, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju.
Parkirišče s PM za tovornjake, ki prevažajo nevarne snovi, je od ploščadi za blagovni promet ločeno z betonskim zidom višine 2,0 m in dolžine 16,5 m ter opremljeno z lovilno posodo. Zgrajeno mora biti skladno s predpisom, ki določa ceste, po katerih smejo motorna vozila prevažati nevarne snovi in parkirne prostore, na katerih smejo ta vozila ustavljati in parkirati.
(1)Za gradnjo mejnega prehoda in spremljajočih ureditev je treba zagotoviti približno 5100 m 3 zemljine za izvedbo nasipov ter približno 27.000 m 3 kamnitega materiala. Potrebno zemljino in kamniti material se pridobi iz obstoječih zalog na deponiji na Črnem Kalu.
(2)Načrtovano je odlaganje okvirno 1500 m 3 viškov nevgradljivega materiala na odlagališče v Občini Piran.
Komunalni odpadki na mejnem prehodu se zbirajo v tipskih zabojnikih, ki se redno praznijo, odpadki pa organizirano odvažajo na komunalno deponijo.
(1)Gradnja mejnega prehoda se lahko izvede v naslednjih etapah:
- gradnja ploščadi za pretok potnikov – vstop in izstop iz države z objektom za policijo in carino (D1) in dvema parkiriščema s petimi PM za zaposlene,
- gradnja ploščadi za blagovni promet – izstop iz države in parkiriščem s šestimi PM za tovorna vozila in 22 PM za zaposlene. Izvoz na ploščad preko čakalnega pasu za tovorna vozila dolžine 70 m in širine 3,50 m. Na ploščadi sta urejena dva vozna pasova širine 3,5 m za tovorna vozila. En pas je namenjen čakajočim vozilom za prevoz tovornih vozil do kontrolne kabine carine in policije, en pas pa je namenjen za vračanje vozil,
- ploščad za blagovni promet – vstop v državo, s čakalnim pasom za tovorna vozila v dolžini 45 m, osno in mostno tehtnico, portalom za ugotavljanje radiacije, parkirišče z osmimi PM za tovorna vozila, eno PM za tovorna vozila, ki prevažajo nevarne snovi, objektom za pregled vozil in skladiščenje blaga (D2), objektom s transformatorsko postajo in generatorjem (D18),
- objekt špedicije (D6) in parkiriščem z 11 PM za zaposlene,
- objekt z menjalnico in sanitarijami (D5),
- deviacije dveh poljskih poti,
- prestavitev, razširitev in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in spremljajočih objektov in naprav ter ureditev vodne infrastrukture in spremljajoče ureditve, ki so potrebne za realizacijo načrtovanih posegov.
(2)Etape gradnje mejnega prehoda in spremljajočih ureditev predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno.
(3)Gradnja bo potekala hkrati ob prometu, ki se bo občasno usmerjal s semaforji. Posebni obvozi med gradnjo niso načrtovani.
Za zagotavljanje prometne varnosti in večje prepustnosti zaradi spremenjenih razmer med gradnjo mejnega prehoda ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega in naravnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
- tehnične in tehnološke rešitve gradnje mejnega prehoda morajo zagotavljati stalno prevoznost mejnega prehoda za vse vrste motornega prometa;
- promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
- zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje mejnega prehoda ne bo poslabšala. Zagotoviti je treba dostope, ki so bili zaradi gradnje mejnega prehoda prekinjeni in urediti dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v tej uredbi niso določene, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo;
- pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture, ki bo prizadeta zaradi gradnje;
- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
- čimprej odpraviti negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja mejnega prehoda;
- sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje mejnega prehoda ali uporabe pri gradnji prekinjene ali poškodovane;
- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovane;
- sanirati vse sisteme za odvodnjavanje oziroma namakanje kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje prekinjeni ali poškodovani;
- med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev onesnaženja tal, vode in zraka pri prevozu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; ob nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
- med urejanjem vodne infrastrukture se na celotnem odseku izvaja vodnogospodarski nadzor;
- za varovanje vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe, navedene v 25. členu te uredbe;
- med gradnjo upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo imisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako da podnevi niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
- začasno pridobljena zemljišča po zgraditvi mejnega prehoda in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo;
- izvajati monitoring skladno z določili 37. člena te uredbe;
- pri izvajanju del zagotoviti projektantski nadzor projektantov vseh objektov in ureditev na mejnem prehodu;
- med obratovanjem mejnega prehoda po potrebi izvajati sanacijo zasaditev v sklopu rednih vzdrževalnih del.
(1)Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve in predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh odsekov poti, vodnogospodarskih ureditev, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih ne prevzame v upravljanje.
(2)Po končani gradnji so upravljavci tiste infrastrukture, ki ni mejni prehod (deviacije cest, komunalnih vodov, vodnogospodarskih ureditev), dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
(1)Investitor gradnje mejnega prehoda v fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotovi celosten načrt monitoringa za geotehnični, naravovarstveni, arheološki nadzor, hidrogeoloških razmer, onesnaženosti površinskih in podzemnih voda ter tal in rastlin, zraka, hrupnih obremenitev, razmer za razvoj flore, vegetacije, favne in biotopov, stanje kmetijskega prostora in tal. Program monitoringa se izdela kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2)Pri določitvi točk monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke meritev ničelnega stanja. Kjer je mogoče, naj se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali lokalnimi monitoringi kakovosti okolja. Pri meritvah stanja sestavin okolja (tla, vode, zrak, hrup) se zagotovi vsaj tolikšno število točk spremljanja okolja, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Zagotovi se zavarovanje točk spremljanja stanja, tako da bo omogočeno neprekinjeno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3)Investitor mora na podlagi rezultatov monitoringa po potrebi izvesti dodatne ukrepe, kot so dodatne tehnične in prostorske rešitve, dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve, sanacija, povečanje ali gradnja novih naprav in ureditev, sprememba rabe prostora in drugi ustrezni ukrepi.
(1)Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, zaradi odstopanj pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2)Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
(3)V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena.
(4)Vse potrebne prometno-tehnične in druge preureditve ploščadi in dostopnih cest zaradi navezave bodoče hitre ceste na mejnem prehodu se štejejo kot dopustno odstopanje od ureditev iz tega lokacijskega načrta.
Na območju lokacijskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoljena postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
- pomožni cestni objekti,
- pomožni energetski objekti,
- pomožni telekomunikacijski objekti,
- pomožni komunalni objekti.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Uredba o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Dragonja (Uradni list RS, št. 73/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje iz 4. člena te uredbe šteje, da sta spremenjena in dopolnjena naslednja občinska prostorska akta:
- Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave, št. 26/98, 22/99, 31/99, 37/99, 46/00, 17/02, 24/02, 36/02, 7/03, 37/03, 26/04 in 36/04);
- Prostorski ureditveni pogoji za območje planskih celot 1, 8, 9, 11 in 13 v Občini Piran (Uradne objave, št. 34/90 in 54/02).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o lokacijskem načrtu za obvozno cesto mimo naselja Dragonja na mednarodnem mejnem prehodu Dragonja (Uradni list RS, št. 66/07) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi: 41. člen Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
- Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Piran (Uradne objave št. 26/98, 22/99, 31/99, 37/99, 46/00, 17/02, 24/02, 36/02, 7/03, 37/03, 26/04 in 36/04),
- Prostorski ureditveni pogoji za območje planskih celot 1, 8, 9, 11 in 13 v občini Piran (Uradne objave št. 34/90 in 54/02) in
- Prostorskih ureditvenih pogojev za območje planskih celot 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 12 in MSE/2 v občini Piran (Uradne objave št. 25/93, 17/97, 19/99, 23/00, 28/03 in 14/05). 42. člen Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Dragonja (Uradni list RS, št. 73/06) v delu, ki se nanaša na zemljišča s parcelnimi številkami 2391/2, 2393, 2394, 2401/2, 2416/2, 3113/1, vsa v k.o. Raven. 43. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.