Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava

Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje) na območju Občine Selnica ob Dravi, ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, ter vodovarstveni režim in roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prilagoditi določbam te uredbe.

(1)Vodovarstveno območje sestavljajo območje zajetja in tri notranja območja, ki so prikazana v publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Območje zajetja, določeno okoli črpalne vrtine GV-1, je v publikacijski karti iz prejšnjega odstavka označeno z belo barvo in oznako »0«.

(3)Notranja območja so v publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena označena na naslednji način:

-       najožje vodovarstveno območje z oranžno barvo in oznako »VVO I«,

-       ožje vodovarstveno območje z rumeno barvo in oznako »VVOII« in

-       širše vodovarstveno območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.

(4)Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, na ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in na širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.

(5)Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.

(1)Meje vodovarstvenega območja, območja zajetja in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)Seznam parcel, ki ležijo na vodovarstvenem območju, je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz marca 2005, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(3)Če se parcele na vodovarstvenem območju združujejo s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja, se za gradnje na novonastalih parcelah določi vodovarstveni režim, ki je strožji.

(1)Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode, razen za javno oskrbo s pitno vodo.

(2)Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo podzemne vode, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za oskrbo s pitno vodo.

Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena je na najožjem vodovarstvenem območju dovoljena raba podzemne vode za lastno oskrbo s pitno vodo za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100288246 in je za rabo pridobljena vodna pravica.

(1)Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.

(2)Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode.

(1)Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označena z oznako »-«.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če se ne spremeni namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa.

(3)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje.

(4)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

(1)Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.

(2)Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.

(3)Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.

(4)Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki je sprejet v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, in za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(5)Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

(6)Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(1)Vodno soglasje se lahko izda za gradnjo na vodovarstvenem območju, če je zagotovljen priključek objekta na javno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda in so vplivi objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa sprejemljivi.

(2)Za gradnjo na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, ta ni zahtevana, se vodno soglasje lahko izda, če se komunalna odpadna voda odvaja in čisti na način, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1)Ne glede na določbe 7. člena te uredbe je samo za potrebe kmetije iz 5. člena te uredbe gradnja na najožjem vodovarstvenem območju na parcelah iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, dovoljena, če gre za:

-       gradnjo stanovanjskega objekta,

-       gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov iz tabele 1.3 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporedno številko 3, razen krmišča, molzišča, ribnika in zbiralnika gnojnice in gnojevke do 150 m 3,

-       gradnjo garaže za kmetijsko mehanizacijo,

-       gradnjo nove žage,

-       povečanje zmogljivosti silosov za spravilo pridelka,

-       postavitev rastlinjakov,

-       povečanje zmogljivosti zbiralnika gnojnice in gnojevke, pri čemer mora biti dno zbiralnika gnojnice in gnojevke najmanj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode glede na povprečje nivoja gladin v zadnjih 10 letih in ne sme presegati velikosti 150 m 3. Objekt mora biti neprepusten za vodo.

(2)Za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del iz prejšnjega odstavka se lahko izda vodno soglasje, če:

-       je zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, ali

-       je zbiranje komunalne odpadne vode določeno kot investicija v načrtu razvojnih programov Občine Selnica ob Dravi ter programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je izdelan v skladu s predpisi o urejanju prostora, oziroma se v skladu s programom opremljanja zemljišč gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med Občino Selnica ob Dravi in investitorjem, in

-       med gradnjo in rabo objekta to ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa; objekt mora biti izveden tako, da je preprečeno ponikanje ali spiranje odpadnih voda ali drugih sredstev v podzemne vode ali zajetje; skladiščenje snovi v objektu, ki pomenijo tveganje za onesnaženje podzemne vode, ni dovoljeno, in

-       gre za nujna vzdrževalna dela ali rekonstrukcijo obstoječih stavb, s katero se preprečita ogrožanje zdravja in življenja ljudi ter nastanek škode na premoženju v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(1)Ne glede na določbe 7. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju gradnja in izvedba gradbenih del na parcelah iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, dovoljeni in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če gre:

-       za širitev gramoznice;

-       po prenehanju izkoriščanja gramoza v gramoznici za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, razen nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 5, 8, 9, 10, 10 a, 14, 16, 17, 18, 19 in 21 ter 3 in 6, če je za gradnjo objektov potrebna presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in 13, če gre za znanstvenoraziskovalno delo. Gradnja novih objektov je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na območju priključeni na urejeno javno kanalizacijo v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

(2)Ne glede na določbe 7. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju na levem bregu Drave na območju, na katerem je dostop do zaščitenega kulturnozgodovinskega spomenika sv. Janeza Nepomuka, gradnja in izvedba gradbenih del dovoljeni in se lahko izda vodno soglasje, če gre za ureditev parkirišča, ki mora biti izvedeno tako, da se padavinska voda s parkirišča, očiščena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, odvaja v Dravo. Očiščena odpadna voda, ki se odvaja v vodotok, ne sme pred njim ponikati v podzemno vodo.

(1)Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo upravljavcem vodovoda ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.

(2)Ukinitev ali odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo upravljavec vodovoda ali izvajalec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa od njega pooblaščeni izvajalec.

(1)Na notranjih območjih je prepovedano gnojenje zemljišč na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.

(2)Na notranjih območjih je prepovedano ravnanje z gozdom na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.

(3)(črtan)

(4)(črtan)

(5)(črtan)

(6)(črtan)

(7)(črtan)

(1)Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:

-       gnojenje brez gnojilnega načrta;

-       gnojenje z ostanki greznic, malih komunalnih čistilnih naprav, komunalnih ali skupnih čistilnih naprav;

-       gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;

-       shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

-       shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-       shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

-       uporaba komposta in pregnitega blata 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-       uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(2)Gnojilni načrt iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in mora biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora najmanj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega ali organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino in okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.

(1)Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena so na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedani tudi:

-       gnojenje z gnojnico in gnojevko;

-       preoravanje trajnega travinja, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar;

-       uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 1. marca;

-       uporaba komposta in pregnitega blata 1. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-       namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila, razen če gre za pridelavo rastlin pod zaščitno folijo;

-       shranjevanje uležanega hlevskega gnoja.

(2)Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč na najožjih vodovarstvenih območjih ne sme presegati 140 kg N/ha.

(3)Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:

-       za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;

-       največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preizkus in vrednotenje rezultatov preizkusa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;

-       za ozimine enkratni vnos dušika z dognojevanjem spomladi ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimin vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;

-       za trajno travinje ter travinje v okviru poljedelskega kolobarja na njivah (travno deteljne mešanice) največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;

-       za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;

-       za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.

(4)Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča celo leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(5)Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:

-       dokrmljevanje živali ni dovoljeno,

-       napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korito lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču,

-       pašo je treba prekiniti, če se na pašni površini travna ruša uniči zaradi gaženja.

Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.

(1)Na najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana raba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki vsebujejo aktivne snovi iz seznama aktivnih snovi.

(2)Seznam aktivnih snovi iz prejšnjega odstavka izdela ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o potencialu za spiranje aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na ravni Evropske skupnosti ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi Ministrstvo za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje.

(3)Seznam iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva.

(4)V primeru, da seznam aktivnih snovi iz prvega odstavka tega člena ni izdelan v roku iz drugega odstavka tega člena, velja do njegove objave zadnji objavljen seznam.

(1)Za zatiranje škodljivih organizmov na najožjih vodovarstvenih območjih se lahko uporabljajo FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama aktivnih snovi iz prejšnjega člena in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:

-       raven intenzivnosti kmetijske pridelave na najožjih vodovarstvenih območjih se ne poveča oziroma lahko ostane največ na ravni, kakršna je ob uveljavitvi te uredbe;

-       uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep ostalim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi);

-       prednost ima uporaba tistih kemičnih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov;

-       med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS.

(2)Uporaba FFS na neporaslih golih kmetijskih zemljiščih v času po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin ali pred presajanjem kmetijskih rastlin ni dovoljena. Izjemoma je uporaba FFS na neporaslih golih kmetijskih zemljiščih v času po setvi pred vznikom ali pred presajanjem kmetijskih rastlin dopustna, če ni na razpolago primernejših pripravkov za uporabo po vzniku in če ti pripravki ne pomenijo tveganja za onesnaženje pitne vode. Vsako tako izjemno uporabo FFS je treba posebej zapisati v evidenci o uporabljenih FFS iz tretjega odstavka tega člena.

(3)Vsak uporabnik FFS mora voditi evidenco o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.

Na ožjih in širših vodovarstvenih območjih je na kmetijskih zemljiščih dovoljeno uporabljati FFS iz seznama dovoljenih FFS iz tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Uporaba mora biti skladna s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih.

(1)Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi z:

-       ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo,

-       prepovedmi in omejitvami uporabe FFS in sredstev za zaščito lesa opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,

-       prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov ter s prepovedmi in omejitvami za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov opravljajo gradbeni inšpektorji,

-       prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.

(1)Z globo od 4.100 eurov do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

1.rabi vodo v nasprotju z določbami prvega odstavka 4. in 5. člena te uredbe,

2.gradi objekt ali opravlja dejavnost v nasprotju s prepovedmi iz 6. in 7. člena te uredbe, ali gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem iz drugega in tretjega odstavka 8., 10. 11. in 19. člena te uredbe,

3.ne dopusti dostopa in rednega vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode ter za izvajanje meritev in odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 11.a člena te uredbe na notranjih vodovarstvenih območjih,

4.na notranjih vodovarstvenih območjih uporablja zemljišča ali gozd ali dopusti ravnanje z zemljišči ali gozdom v nasprotju z določbami 12. člena te uredbe,

5.uporablja kmetijska zemljišča ali ravna s kmetijskimi zemljišči v nasprotju z 12.a, 12.b in 12.c členom te uredbe,

6.na notranjih vodovarstvenih območjih uporablja fitofarmacevtska sredstva ali vnaša rastlinska hranila v nasprotju z določbami 12., 13.a in 13.b člena te uredbe,

7.ne zagotovi za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo odvajanja industrijske odpadne vode v rokih in na način iz 17. člena te uredbe,

8.ne zagotovi za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo odvajanja oziroma zbiranja komunalne odpadne vode v rokih in na način iz 18. člena te uredbe,

9.ne prilagodi ravnanja na kmetijskih zemljiščih na način in v rokih iz drugega in tretjega odstavka 22. člena te uredbe in

10.lastnik odlagališča ne odstrani obstoječega odlagališča avtomobilov v roku iz prvega odstavka 22. člena te uredbe.

(2)Z globo od 125 eurov do 625 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(3)Z globo od 200 eurov do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi posameznik. Priloga 1: Meje vodovarstvenega območja Priloga 2: Seznam parcel, ki ležijo na vodovarstvenem območju Priloga 3: Gradnja objektov na vodovarstvenem območju Priloga 4: Parcele na najožjem vodovarstvenem območju Priloga 5: Parcele na ožjem vodovarstvenem območju Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava (Uradni list RS, št. 72/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katera je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:

-       pridobljeno pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,

-       pridobljeno lokacijsko dovoljenje,

-       izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja,

-       izdano vodno soglasje ali

-       sprejet lokacijski načrt v skladu s predpisi o urejanju prostora.

(1)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, mora najpozneje do 31. decembra 2007 zagotoviti, da se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer pa se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je javna kanalizacija dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije Občina Selnica ob Dravi obvesti občane z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.

(2)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora najpozneje do 31. avgusta 2010 zagotoviti, da se industrijska odpadna voda zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(1)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na najožjem vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora najpozneje do 31. decembra 2010 zagotoviti, da se komunalna odpadna voda zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(2)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na ožjem ali širšem vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora najpozneje do 31. decembra 2010 zagotoviti, da se komunalna odpadna voda zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Ne glede na določbe prvega odstavka 9. člena te uredbe se za gradnjo na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, ter je ta zahtevana v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, vodno soglasje lahko izda, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, če je do izgradnje javne kanalizacije zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Direkcija Republike Slovenije za ceste mora najpozneje do 1. januarja 2015 zagotoviti rekonstrukcijo državne ceste G1-1 v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

Ne glede na določbo prvega odstavka 7. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja lokalnih cest in javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in plinovodov za zemeljski plin ter cevovodov za pitno in odpadno vodo iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte na teh območjih.

(1)Lastnik odlagališča izrabljenih motornih vozil na ožjem vodovarstvenem območju mora najpozneje do 31. decembra 2007 odstraniti obstoječe odlagališče izrabljenih motornih vozil.

(2)Občina Selnica ob Dravi in javno podjetje, ki na območju Občine Selnica ob Dravi opravlja javno službo oskrbe prebivalcev s pitno vodo, morata najpozneje do 31. decembra 2007 zagotoviti režim dostopa in vzdrževanje dovozne ceste do območja zajetja.

(3)Občina Selnica ob Dravi mora najpozneje do 31. decembra 2007 zagotoviti odstranitev nepravilno odloženih odpadkov z najožjega in ožjega vodovarstvenega območja.

(1)Upravljavec vodovodnega omrežja mora izdelati načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja najpozneje do 31. decembra 2007.

(2)Upravljavec vodovodnega omrežja mora na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da so območja zajetja in notranja območja označena s tablami za označevanje vodovarstvenega območja najpozneje do 31. avgusta 2008.

Vodovarstveno območje se evidentira v zemljiškem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov najpozneje do 31. decembra 2007.

Prepoved združevanja parcel iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe ne velja za postopke, začete pred uveljavitvijo te uredbe.

Določbe prvega, četrtega in petega odstavka 12. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava (Uradni list RS, št. 32/11) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: 9. člen Določbe prvega, četrtega in petega odstavka 12. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava se začnejo uporabljati 1. januarja 2013. 10. člen

(1)Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.

(2)Že uvedeni inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2011 se zaključijo po določbah te uredbe. 11. člen Seznam aktivnih snovi iz prvega odstavka 13. člena uredbe se za rastno sezono kmetijskih rastlin za leti 2011 in 2012 objavi na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor z dnem uveljavitve te uredbe. 12. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava (Uradni list RS, št. 22/13) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 11. člen

(1)Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.

(2)Inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2013, uvedeni pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo. 12. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava (Uradni list RS, št. 79/15) vsebuje naslednjo končno določbo: 3. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.