Zakon o centralnem registru prebivalstva (uradno prečiščeno besedilo) (ZCRP-UPB1)

Ta zakon ureja določanje in uporabo osebne identifikacijske številke ter vsebino centralnega registra prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP), pretok podatkov, vodenje, vzdrževanje in hranjenje ter njihovo uporabo.

V CRP se podatki o prebivalstvu centralno zbirajo, obdelujejo, hranijo in uporabljajo z namenom spremljati stanje in gibanje prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki jih potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ter za namene izvajanja statističnih, socioekonomskih in drugih raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago.

CRP je osrednja zbirka podatkov: – o državljanih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tujcih, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, – o državljanih, ki so stalno ali začasno, za več kot tri mesece, odsotni iz Republike Slovenije, – o tujcih, ki v Republiki Sloveniji nimajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje, imajo pa določene pravice ali obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, davkov, iz humanitarnih razlogov ali na drugem področju, če je tako določeno z zakonom.

Upravljavec CRP je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Pojmi imajo v tem zakonu naslednji pomen:

(1)Register – računalniško vodena baza podatkov, ki jo sestavljajo posamezne evidence kot logične celote. V njem so zakonsko predpisani podatki, ki so urejeni časovno in vsebinsko ter medsebojno kontrolirani.

(2)Prebivališče – naselje, v katerem se posameznik naseli z namenom, da v njem stalno ali začasno prebiva. Za Republiko Slovenijo je to občina, naselje, ulica, hišna številka z dodatkom k hišni številki in geokodo ter oznaka stanovanja, za tujino pa država in kraj.

(3)Vrsta prebivališča – stalno ali začasno, prvo ali drugo, ob selitvi pa staro in novo (sedanje) prebivališče. Prvo ali drugo prebivališče je tisto, ki ga določi posameznik v primeru, če ima stalno in začasno prebivališče, glede na dolžino prebivanja na posameznem naslovu. Staro prebivališče je prebivališče, kjer je posameznik prebival do odselitve, novo pa tisto, kamor se je priselil oziroma kamor se namerava preseliti, če je to v tujini.

(4)Kraj rojstva – za rojene v Republiki Sloveniji občina in naselje, kjer je posameznik rojen oziroma vpisan v rojstno matično knjigo, za rojene v tujini pa država in kraj v tuji državi.

(1)Osebna identifikacijska številka v Republiki Sloveniji je enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), ki je identifikacija za enoznačno opredelitev posameznika in predstavlja temeljni, z matematično metodo izračunani numerični standard.

(2)Identifikacija je namenjena vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezovanju podatkov v teh zbirkah ter racionalizaciji dela državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo zakonsko podlago za uporabo EMŠO. Identifikacija je namenjena tudi uresničevanju pravic in obveznosti posameznika.

(1)EMŠO določi upravljavec CRP za vsakega posameznika iz 3. člena tega zakona, ko ga vpiše v CRP ob rojstvu, priselitvi oziroma ob vpisu posameznika, kateremu EMŠO ni bil določen.

(2)EMŠO določi upravljavec CRP-ja v roku treh dni po prejemu podatkov. Za novorojenega se EMŠO določi takoj ob rojstvu v pristojni zdravstveni ustanovi v skladu z drugim odstavkom 19. člena tega zakona.

(3)Upravljavec CRP vodi evidenco določenih osebnih identifikacijskih številk, ki je sestavni del CRP.

(1)Upravljavec CRP določi EMŠO enotno za vse osebe iz 3. člena tega zakona, po datumu rojstva in spolu – za državljane na podlagi podatkov iz rojstne matične knjige, za tujce pa na podlagi podatkov iz osebnega dokumenta.

(2)EMŠO sestavlja trinajst številk, ki imajo naslednji pomen: – od 1. do 7. številke: datum rojstva (dve mesti za dan, dve mesti za mesec in tri mesta za letnico) – 8. in 9. številka: številka registra (šifra 50) – 10., 11. in 12. številka: zaporedna številka oziroma kombinacija spola in zaporedne številke za osebe, rojene istega dne (000-499 za moške in 500-999 za ženske) – 13. številka: kontrolna številka, izračunana po matematični metodi (modul 11).

(3)Če je EMŠO določena na napačen datum rojstva ali spol, jo upravljavec CRP razveljavi in ponovno določi, razveljavljena EMŠO pa ostane v evidenci. Ob spremembah drugih podatkov iz 11. člena tega zakona oseba obdrži dodeljeno EMŠO. Razveljavljene EMŠO se ne sme dodeliti drugemu posamezniku.

(1)EMŠO morajo uporabljati upravljavci zbirk podatkov (registrov, evidenc ipd.), ki jih vodijo o posamezniku na podlagi zakona, na področjih: – statistike, – notranjih zadev, – zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, – davkov in carine, – obrambe, – geodetske službe, – urejanja prostora in ekološke zaščite, – zaposlovanja in spremljanja delovne sile, – pokojninskega in invalidskega zavarovanja, – pravosodja, – šolstva, – socialnega varstva in drugi uporabniki, določeni z zakonom oziroma upravljavci zbirk podatkov, določeni z zakonom, ki v teh zbirkah podatkov uporabljajo EMŠO.

(2)EMŠO se lahko vpisuje tudi v javne listine, ki se na podlagi zbirk iz prejšnjega odstavka izdajajo posameznikom.

(3)Kdor pridobiva EMŠO, je dolžan navesti zakonsko podlago in namen pridobivanja EMŠO, v primeru pisne privolitve pa posameznika seznaniti z namenom pridobivanja.

(4)Upravljavci iz prvega odstavka tega člena, ki imajo notranjo zaščito zbirk podatkov urejeno z lastnimi notranjimi oznakami, uporabljajo EMŠO za povezavo.

Vlada Republike Slovenije v petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona z uredbo predpiše način določanja EMŠO.

(1)Podatki v CRP so: – EMŠO, – kraj rojstva, – ime in priimek, – državljanstvo, – prebivališče in vrsta prebivališča, – zakonski stan, – šolska izobrazba, – volilna pravica, – EMŠO matere, – EMŠO očeta, – EMŠO zakonca, – EMŠO otrok, – identifikatorji za povezovanje z administrativnimi zbirkami podatkov v upravljanju javnega sektorja iz 9. člena tega zakona ter – datumi in podatki o dogodkih, spremembah ali popravkih.

(1)Upravljavec CRP pridobiva podatke od upravljavca zbirke podatkov, ki je najbližje izvoru podatkov.

(2)Upravljavec CRP lahko posreduje podatke iz CRP za vzpostavitev oziroma za vodenje in vzdrževanje registrov in uradnih evidenc državnim organom in drugim uporabnikom, za izvrševanje njihovih, z zakonom določenih nalog.

(1)Upravljavec CRP pridobiva podatke: – o rojstvih, smrtih, državljanstvih, sklenjenih zakonskih zvezah in spremembah osebnega imena iz matičnih knjig; podatke o rojstvu (kraj in datum rojstva, spol in vitaliteta) tudi iz uradnih evidenc pristojnih zdravstvenih ustanov; – o razvezah sklenjenih zakonskih zvez iz evidenc pravosodnih organov; – o identifikacijah iz dvanajste do petnajste alinee 11. člena tega zakona iz zbirk podatkov, ki jih vodijo upravljavci iz prve in druge alinee tega člena ob rojstvih, smrtih, sklenitvah zakonske zveze in razvezah zakonske zveze; – o selitvah prebivalstva, ugotavljanju prebivališča in o volilni pravici iz registrov stalnega prebivalstva, razvidov začasnega prebivališča in evidenc o tujcih, ki jih vodijo pristojni upravni organi za notranje zadeve; – teritorialne podatke (šifre in imena občin, naselij in ulic, hišne številke in drugo) iz registra prostorskih enot in drugih registrov ali evidenc, v katerih se spremljajo teritorialni podatki; – podatke o šolski izobrazbi iz registrov in evidenc s področja izobraževanja in dela, zdravstva ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja; – podatke o tujcih, ki nimajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje, imajo pa določene pravice ali obveznosti, iz evidenc s področja davkov, zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, evidenc, ki jih vodijo humanitarne organizacije oziroma evidenc na drugih področjih; – o identifikatorjih zbirk podatkov javnega sektorja in drugih področij od upraviteljev teh zbirk.

(2)Upravljavec CRP lahko pridobiva podatke o posamezniku tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, od zakonitega zastopnika ali skrbnika oziroma od polnoletne osebe, ki ima ustrezno pooblastilo.

(3)Upravljavci, ki vodijo zbirke podatkov, iz katerih upravljavec CRP pridobiva podatke iz prejšnjega odstavka, so dolžni posredovati vse dogodke, spremembe in popravke, ki vplivajo na podatke iz 11. člena tega zakona.

(1)Upravljavci zbirk podatkov, ki posredujejo podatke za CRP, so upravljavcu CRP dolžni posredovati podatke v predpisanem času in obliki ter brezplačno.

(2)Ob rojstvu določene EMŠO ali podatke za določitev EMŠO morajo upravljavci zbirk podatkov poslati takoj ob rojstvu ali priselitvi oziroma takoj, ko ugotovijo, da osebi EMŠO ni bil določen, najpozneje pa v treh dneh.

(1)Upravljavec CRP usklajuje pretok podatkov in uporabo skupnih standardov.

(2)Če se pojavi dvom o pravilnosti podatka ali napaka, mora upravljavec CRP to sporočiti upravljavcu zbirke podatkov, ki je podatke posredoval. Ta je dolžan podatek preveriti in napako popraviti.

Če uporabnik ugotovi, da je podatek napačen, o tem obvesti upravljavca CRP, ki mora ravnati na način, določen v 15. členu tega zakona.

(1)V primeru, da upravljavec zbirke podatkov, ki posreduje podatke za CRP, na svojem delovnem področju pripravlja spremembo, ki lahko vpliva na pretok podatkov, mora to pravočasno uskladiti z upravljavcem CRP, ta pa z uporabniki.

(2)Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za upravljavca, ki vzpostavlja novo zbirko podatkov.

Podatke za vodenje in vzdrževanje CRP pridobiva upravljavec CRP na obrazcih ter na uradnih in drugih dokumentih, ki jih upravljavec zbirke podatkov posreduje na papirju, na magnetnih medijih ali z neposredno računalniško povezavo.

(1)Upravljavec CRP je odgovoren za vodenje in vzdrževanje CRP.

(2)Z namenom racionaliziranja opravil skupnega pomena lahko upravljavec CRP pooblasti upravljavca zbirke podatkov, ki posreduje določene podatke za CRP, za neposredno vzdrževanje teh podatkov v CRP.

CRP je register trajnega pomena. Podatki se v CRP hranijo 100 let po smrti ali odselitvi posameznika, po preteku tega časa pa se odstopijo v hrambo Arhivu Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije z uredbo predpiše vodenje in vzdrževanje CRP ter postopek za pridobivanje in posredovanje podatkov CRP.

Podatki CRP se smejo uporabljati samo na način in v obliki, ki ne omogoča identifikacije posameznika, če zakon ne določa drugače.

(1)Uporabniki, ki uporabljajo CRP za vzpostavitev novih zbirk oziroma za tekoče vodenje in vzdrževanje z zakonom predpisanih zbirk, so upravljavci zbirk podatkov iz prvega odstavka 9. člena tega zakona in drugi, ki imajo za to zakonsko podlago.

(2)Uporabniki osebnih podatkov, ki imajo zakonsko podlago za pridobivanje podatkov in uporabniki, ki so pooblaščeni z osebno pisno privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, pa v zakonu oziroma pooblastilu nimajo konkretno opredeljenih podatkov, do katerih so upravičeni, imajo pravico iz CRP dobiti naslednje podatke: ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča.

Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(1)Z globo od 500.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek: 1. upravljavec zbirke podatkov, ki ne uporablja EMŠO v zbirki podatkov, ki jo vodi o posamezniku na podlagi zakona (prvi odstavek 9. člena); 2. pravna oseba, ki ob pridobivanju EMŠO ne navede zakonske podlage ali namena pridobivanja EMŠO oziroma ob pridobivanju EMŠO s pisno privolitvijo posameznika ne seznani z namenom (tretji odstavek 9. člena); 3. upravljavec zbirke podatkov iz 13. člena, če ne posreduje podatkov upravljavcu CRP v predpisanem času, obliki ali brezplačno (14. člen).

(2)Z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca zbirke podatkov oziroma druga odgovorna oseba, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Zakon o centralnem registru prebivalstva – ZCRP (Uradni list RS, št. 1/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Upravljavec CRP vodi in vzdržuje CRP na osnovi sedanjih podatkov. Manjkajoče podatke o tujcih in podatke o državljanih Republike Slovenije, ki so začasno prijavljeni v Sloveniji oziroma odsotni iz Slovenije, pridobi od pristojnih organov, ki vodijo zbirke podatkov s področja notranjih zadev, zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter davkov.

(2)Upravljavec CRP pridobi manjkajoče podatke iz četrte alinee 13. člena tega zakona od pristojnih upravnih organov za notranje zadeve najpozneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

(3)Do vzpostavitve registra stavb in stanovanj se podatki o prebivališču v Republiki Sloveniji spremljajo do ravni hišne številke z dodatkom k hišni številki oziroma do ravni drugačne prostorske identifikacije.

(4)S podatki o šolski izobrazbi in poklicih se CRP dopolni, ko bo možno podatke povezovati z evidencami iz šeste alinee prvega odstavka 13. člena tega zakona, vendar najpozneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

(1)Identifikacije, določene pred uveljavitvijo tega zakona, se praviloma ohranijo tudi po njegovi uveljavitvi, če so bile določene na način, predpisan pred uveljavitvijo tega zakona. Le izjemoma se lahko na pisno zahtevo državljana Republike Slovenije določi nova identifikacija, če mu ni bila določena v Republiki Sloveniji.

(2)Posameznikom iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, ki jim EMŠO še ni bila določena, se ta določi najpozneje v roku dvanajstih mesecev od uveljavitve tega zakona.

(3)Vpis manjkajočih identifikacij so upravljavci zbirk podatkov dolžni opraviti najpozneje v roku dvanajstih mesecev od uveljavitve tega zakona.

Statistični urad Republike Slovenije upravlja CRP najdlje do izteka roka, določenega z zakonom o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95).

Uredba iz 21. člena tega zakona se izda najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati določbe zakona o uvedbi matične številke občanov (Uradni list SFRJ, št. 58/76) in določbe zakona o enotnem registru prebivalstva (Uradni list SFRJ, št. 24/86), preneha pa veljati zakon o enotni matični številki občanov (Uradni list SRS, št. 1/80) razen 6. člena, ki ostane v veljavi do 31. 12. 1998.

(2)Dokler ne bodo izdani predpisi iz 10. in 21. člena tega zakona, se uporabljajo dosedanji izvršilni predpisi: – Pravilnik o vodenju in vzdrževanju centralnega registra prebivalstva Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/92), – Pravilnik za izvajanje zakona o enotni matični številki občanov (Uradni list SRS, št. 7/80), – Pravilnik o načinu določitve enotne matične številke tujcev (Uradni list SFRJ, št. 43/80), – Navodilo o načinu določitve kontrolne številke enotne matične številke občanov po modulu 11 (Uradni list SFRJ, št. 36/77), – Uredba o enotnem načinu zagotavljanja podatkov o občanih za enotni register prebivalstva in o enotnem načinu vodenja registra (Uradni list SFRJ, št. 70/86).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o centralnem registru prebivalstva – ZCRP-A (Uradni list RS, št. 39/06) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.