Zakon o vojnih veteranih (uradno prečiščeno besedilo) (ZVV-UPB2)

Vojni veteran oziroma vojna veteranka (v nadaljnjem besedilu: vojni veteran) je oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljala za obrambo Republike Slovenije vojaško dolžnost ali katero od drugih dolžnosti na področju obrambe in zaščite, oseba, ki je poklicno opravljala določene naloge s področja obrambe in zaščite oziroma s področja upravnih notranjih zadev, oseba, ki je v policijskih enotah opravljala naloge s področja varnosti Republike Slovenije, oseba, ki je sodelovala v pogajanjih s predstavniki takratne Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljnjem besedilu: JLA), oseba, ki je v zbirnem centru za vojne ujetnike (v nadaljnjem besedilu: zbirni center) opravljala naloge, povezane z vojnimi ujetniki, oseba, ki je kot vodstveni delavec ali delavka (v nadaljnjem besedilu: delavec) carinske službe izvajala naloge po navodilih republiške koordinacijske skupine, in oseba, ki je bila na podlagi odločitve pristojnega organa ali poveljstva v skladu s predpisi neposredno vključena v oborožen odpor. Društvu ali zvezi vojnih veteranov lahko ministrstvo, pristojno za vojne veterane, podeli status društva, ki deluje v javnem interesu za obdobje petih let. Ministrstvo podeli status društva, ki deluje v javnem interesu na podlagi temeljnega akta in programa društva, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena, zlasti na področju socialno-zdravstvenega skrbstva za članstvo, ohranjanje zgodovinskega izročila, skrbi za ohranjanje vojnih grobišč, mednarodne dejavnosti ter na podlagi širše družbene aktivnosti in porabe sredstev društva v določenem obdobju, iz katerih je razvidno, da delovanje društva presega interese njegovega članstva. Podrobnejše kriterije za podelitev statusa društva v javnem interesu predpiše minister, pristojen za vojne veterane. Z društvom ali zvezo vojnih veteranov s statusom društva v javnem interesu minister, pristojen za vojne veterane, sklene pogodbo o financiranju njihove dejavnosti iz sredstev državnega proračuna na podlagi izpolnjenih meril za financiranje dejavnosti iz državnega proračuna, ob upoštevanju zlasti programa društva ali zveze vojnih veteranov, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena, števila članov – vojnih veteranov in premoženja, ki ga ima v lasti društvo ali zveza vojnih veteranov. Natančnejša merila za financiranje dejavnosti društva ali zveze vojnih veteranov predpiše minister, pristojen za vojne veterane.

Vojni veteran je: – oseba, ki je sodelovala v bojih za obrambo slovenske severne meje v letih 1918 in 1919 (v nadaljnjem besedilu: borec za severno mejo) in slovenski vojni dobrovoljec iz vojn 1912-1918 (v nadaljnjem besedilu: vojni dobrovoljec), in ji je status borca za severno mejo ali vojnega dobrovoljca priznan z odločbo pristojnega državnega organa; – državljan Republike Slovenije, ki je bil kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4. do 17. 4. 1941 odpeljan v ujetništvo; – borec in drug udeleženec narodnoosvobodilne vojne (v nadaljnjem besedilu: NOV) Slovenije, ki mu je čas udeležbe v NOV do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju ali mu je bilo na tej podlagi podeljeno državno odlikovanje, oziroma, ki udeležbo v NOV Slovenije dokaže z drugo javno listino; – državljan Republike Slovenije, ki mu je čas udeležbe v NOV v drugih delih nekdanje Jugoslavije do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju; – državljan Republike Slovenije, ki mu je čas, prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno štet v pokojninsko dobo; – pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženi pripadnik narodne zaščite ter pripadnik enot za zveze Republike in občin, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije; – vojni veteran je tudi oseba, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljala naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije kot: a) delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ki je bil razporejen po vojni organizaciji in sistemizaciji upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, in je opravljal upravne in strokovne naloge s področja obrambe in zaščite, če je bil dejansko prisoten na delu in je opravljal naloge v povečanem obsegu; b) delavec, odgovoren za obrambne priprave v katerem od republiških upravnih organov, ki je bil razporejen po vojni organizaciji in sistemizaciji in je po odločitvi republiške koordinacijske skupine usklajeval obrambne aktivnosti iz pristojnosti tega organa v skladu s smernicami Predsedstva Republike Slovenije o ukrepih za pripravljenost; c) oseba, ki je sodelovala v pogajanjih s predstavniki takratne JLA kot član državne, pokrajinske ali območne komisije za pogajanja s komisijami Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, korpusov in garnizij JLA, ter oseba, ki je neposredno prispevala k uspešnosti pogajanj o umiku JLA iz Republike Slovenije, za kar je prejela spominski znak "Pogajanja 1991"; č) delavec upravnega organa, pristojnega za upravne notranje zadeve, ki je bil odgovoren za obrambne priprave in je oborožen opravljal upravne in strokovne naloge s področja upravnih notranjih zadev, če je bil dejansko prisoten na delu in je opravljal naloge v povečanem obsegu; d) oseba, ki je bila na območju in v času oboroženih spopadov po odredbi policije vključena v opravljanje njenih nalog, ki so se nanašale na postavljanje in varovanje barikad in drugih ovir; e) oseba, ki je po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve opravljala naloge tajne hrambe oborožitve, streliva, minsko-eksplozivnih sredstev, opreme ali dokumentacije policije, tajne namestitve policijskih enot ter oseba, ki je bila v času oboroženih spopadov po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve vključena v izvajanje oskrbe policijskih enot na terenu; f) pripadnik ali pripadnica (v nadaljnjem besedilu: pripadnik) oskrbne enote republiške koordinacijske skupine; g) pripadnik službe za opazovanje in obveščanje, ki je opravljal obrambne naloge v vizualni opazovalnici; h) član ali članica (v nadaljnjem besedilu: član) republiškega, mestnega in občinskega štaba za civilno zaščito, član njihovih specializiranih enot pa ob pogoju, da je opravljal obrambne oziroma zaščitno – reševalne naloge v času oboroženih spopadov; i) voznik ali voznica (v nadaljnjem besedilu: voznik) ali zdravstveni delavec v reševalnih vozilih nujne medicinske pomoči ali kot član operativnega sestava gasilske organizacije, ki je opravljal naloge zaščite in reševanja neposredno med oboroženimi spopadi; j) obveznik ali obveznica (v nadaljnjem besedilu: obveznik) delovne dolžnosti v podjetjih za distribucijo električne energije, v železniškem gospodarstvu, v PTT podjetjih, v cestnih podjetjih, v podjetju za upravljanje in vzdrževanje avtocest, Aerodromu Ljubljana in RTV Slovenija – oddajniki in zveze, ki je dejansko izvajal naloge po odločitvah republiške koordinacijske skupine in koordinacijskih podskupin, skladno s smernicami Predsedstva Republike Slovenije o ukrepih za pripravljenost; k) predstojnik ali predstojnica (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) zbirnega centra ali delavec zbirnega centra, ki je po odredbi predstojnika opravljal naloge varovanja zbirnega centra, varovanja ali nadzora vojnih ujetnikov v zbirnem centru; l) delavec carinske službe, ki je izvajal operativne naloge po odločitvah in navodilih republiške koordinacijske skupine; m) oseba, ki je kot predstavnik Izvršnega Sveta Skupščine Republike Slovenije vzdrževala stike z Mednarodno nadzorno komisijo v času izpolnjevanja njenega mandata v Republiki Sloveniji na podlagi Brionske deklaracije, in oseba, ki je pomagala pri vzdrževanju stikov Mednarodne nadzorne komisije z državnimi organi Republike Slovenije.

Vojni veteran po tem zakonu je tudi član Predsedstva Republike Slovenije in član republiške koordinacijske skupine in podskupine, ki je to dolžnost opravljal v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo od 26. 6. do 18. 7. 1991. Ne glede na pogoje iz šeste in sedme alinee prejšnjega člena je vojni veteran tudi oseba, ki je v obdobju od 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991 opravljala dolžnosti organizatorja manevrske strukture narodne zaščite ter oseba, ki je po odločitvi organizatorja manevrske strukture narodne zaščite v tem obdobju opravljala naloge narodne zaščite, med katere je šteti tajno zbiranje, varovanje in hrambo orožja, streliva in vojaškega materiala oziroma vojaških ali obrambnih dokumentov v zasebnih oziroma neuradnih prostorih in lokacijah ter izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti. Za organizatorja manevrske strukture narodne zaščite se šteje oseba, ki je v obdobju iz prejšnjega odstavka opravljala funkcijo republiškega sekretarja za obrambo, republiškega sekretarja za notranje zadeve, republiškega in pokrajinskega načelnika narodne zaščite, namestnika in pomočnika republiškega in pokrajinskega načelnika narodne zaščite, občinskega načelnika in namestnika načelnika narodne zaščite ter oseba, ki je bila po odločitvi pristojnega organa za notranje zadeve določena za organiziranje manevrske strukture narodne zaščite v okviru organov za notranje zadeve. Za pripadnika manevrske strukture narodne zaščite se šteje tudi nosilec znaka z napisom; RS, MSNZ, ONZ, 1990 na sprednji strani in z datumom, 17. 5. 1990 ter številkami 001 do 126 na hrbtni strani. Ne glede na pogoje iz šeste in sedme alinee prejšnjega člena je vojni veteran tudi delavec organov za notranje zadeve, ki je ob osamosvojitvi Republike Slovenije v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 kot pripadnik policijskih enot opravljal naloge, povezane z borbenimi dejstvi in delovanjem zvez policije, kriminalistične službe in varnostno-obveščevalne službe. Vojni veteran je tudi pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju: JLA), ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije. Vojni veteran po tem zakonu ne more biti oseba, ki je prestopila iz JLA, pa ni bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih, oseba, ki ni prestopila iz JLA na podlagi poziva Predsedstva Republike Slovenije o prestopu pripadnikov JLA do določenega roka ter oseba, ki je v času agresije na Republiko Slovenijo redno služila vojaški rok ali je bila na civilnem služenju vojaškega roka, razen če je bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih.

Vojni veteran je tudi pripadnik narodno revolucionarne organizacije – TIGR v obdobju od septembra 1927 do 13. 5. 1941. Oseba iz prejšnjega odstavka uveljavi status vojnega veterana po določbah zakona o splošnem upravnem postopku pri organu, ki odloča po tem zakonu na prvi stopnji.

Ne glede na 1. in 2. člen tega zakona se za vojnega veterana ne šteje oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja.

Pravice vojnih veteranov so: 1. veteranski dodatek, 2. dodatek za pomoč in postrežbo, 3. letni prejemek, 4. zdravstveno varstvo, 5. zdraviliško in klimatsko zdravljenje, 6. brezplačna vožnja, 7. pogrebnina in 8. priznanje pokojninske dobe.

Pravico do varstva po tem zakonu ima vojni veteran, ko dopolni 50 let starosti ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. Priznanje pokojninske dobe lahko vojni veteran uveljavi ne glede na določbo prejšnjega odstavka. Vojni veteran lahko uveljavi pravice iz prejšnjega člena, če teh ali podobnih pravic ne more uveljaviti po drugih predpisih ali v tuji državi. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vojni veteran po lastni izbiri uveljavi pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ali po tem zakonu ali po drugem predpisu. Oseba, ki uveljavlja status vojnega veterana, dokazuje trajno popolno izgubo delovne zmožnosti z odločbo ali potrdilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Vojni veteran, državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, ima, če je na ozemlju Republike Slovenije, pravice po tem zakonu, razen pravice do veteranskega dodatka. Vojni veteran iz 14. člena tega zakona, državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, ima pravico do letnega prejemka. Vojni veteran – tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ima enake pravice kot vojni veteran – državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Vojni veteran – tujec, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ima pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, če je na ozemlju Republike Slovenije. Vojni veteran iz 14. člena tega zakona – tujec, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ima pravico do letnega prejemka in, če je na ozemlju Republike Slovenije, pravico do zdravstvenega varstva.

Pravico do veteranskega dodatka ima vojni veteran, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek.

Osnova za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in za določanje njegove višine (v nadaljnjem besedilu: osnova) je enaka osnovi za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih.

Mesečni znesek veteranskega dodatka se določi v odstotku od razlike med osnovo in deležem prejemkov na družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: razlika) in znaša: – 100% razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 in 1942 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borca za severno mejo in vojnega dobrovoljca ter odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem; – 90% razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1943 – pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945 ter organizatorja narodne zaščite; – 80% razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1943 – po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in od leta 1944 neprekinjeno do 15. 5. 1945; – 60% razlike za druge vojne veterane. Veteranski dodatek ne more znašati manj kot 10% osnove.

Za odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem po tem zakonu se šteje vojni veteran – prejemnik odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije, prejemnik reda za izredne zasluge in prejemnik zlatega reda za zasluge ter reda narodnega heroja, če je odlikovanje prejel za dejanja in zasluge v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo. Za organizatorja narodne zaščite se po tem zakonu šteje vojni veteran iz tretjega odstavka 2.a člena tega zakona.

Glede odmere in usklajevanja veteranskega dodatka se smiselno uporabljajo določbe zakona o vojnih invalidih o invalidskem dodatku.

Vojni veteran je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo ob pogojih in v višini po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Vojni veteran s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borec za severno mejo in vojni dobrovoljec, odlikovanec z najvišjim državnim odlikovanjem ter organizator narodne zaščite ima pravico do letnega prejemka v višini odmerne osnove po zakonu o vojnih invalidih iz januarja tekočega leta. Vojni veteran iz prejšnjega odstavka je upravičen do letnega prejemka ne glede na uveljavljeno pravico do dodatka za rekreacijo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Vojnemu veteranu se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. Vojnemu veteranu s stalnim prebivališčem v tujini se v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti.

Vojni veteran s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borec za severno mejo in vojni dobrovoljec, organizator narodne zaščite ter odlikovanec z najvišjim državnim odlikovanjem ima pravico do brezplačne vožnje na ozemlju Republike Slovenije z vlakom ali avtobusom in sicer za skupaj štiri potovanja na leto.

Ob smrti vojnega veterana iz prejšnjega člena ima oseba, ki oskrbi pogreb, ne glede na tretji odstavek 6. člena tega zakona pravico do pogrebnine v višini trikratnega zneska osnove, veljavne na dan smrti vojnega veterana, vendar največ do zneska dejanskih stroškov pogreba. Osebi iz prejšnjega odstavka, ki ima pravico do pogrebnine po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, gre pravica do pogrebnine v višini razlike med pogrebnino, določeno v prvem odstavku tega člena, in pogrebnino po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Oseba, ki krije stroške prevoza posmrtnih ostankov vojnega veterana iz 17. člena tega zakona iz kraja, v katerem je umrl, do kraja, v katerem bo pokopan, ima za prevoz na ozemlju Republike Slovenije pravico do povračila dejanskih stroškov.

Pogreb umrlega vojnega veterana – odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem se opravi z vojaškimi častmi, razen če družinski člani vojnega veterana tega ne želijo.

Vojnemu veteranu iz tretje alinee 2. člena tega zakona, ki je bil v času prebitem v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana mlajši od 15 let, se čas, prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, šteje v pokojninsko dobo kot posebna doba. Vojnemu veteranu iz prejšnjega odstavka se pokojninska doba kot posebna doba šteje v dvojnem ali v dejanskem trajanju po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pokojninska doba kot posebna doba za čas, prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, se vojnemu veteranu iz šeste in sedme alinee 2. člena tega zakona šteje v dejanskem trajanju, če je bil vojni veteran vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v dvojnem trajanju, če vojni veteran v tem času ni bil zavarovan po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ne glede na določbe predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se posebna doba po prejšnjem odstavku upošteva kot zavarovalna doba.

O pravicah po tem zakonu odloča na prvi stopnji upravna enota. O pritožbah zoper odločbe upravne enote odloča ministrstvo, pristojno za vojne veterane (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Nadzorstvo in strokovno pomoč pri delu upravnih enot zagotavlja ministrstvo.

O priznanju pokojninske dobe odloča zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V postopku za uveljavljanje pravic po tem zakonu se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku ter zakona o vojnih invalidih in na njegovi podlagi izdanih predpisov, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Pravice po tem zakonu se uveljavljajo na zahtevo stranke. Pravice, ki so priznane v mesečnih zneskih, gredo upravičencu od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve.

Oseba, ki uveljavlja status vojnega veterana na podlagi odločbe o priznanju statusa borca za severno mejo ali vojnega dobrovoljca, odločbe o priznanju posebne dobe za čas udeležbe v NOV v dvojnem ali dejanskem trajanju po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vojaške knjižice, odločbe ali potrdila pristojnega državnega organa oziroma nosilca javnih pooblastil ali druge javne listine, zahteva pri upravni enoti vpis v evidenco vojnih veteranov in izdajo izkaznice vojnega veterana. Ob pogoju dejanske vzajemnosti se za javno listino po prejšnjem odstavku šteje tudi odločba ali drug pravni akt tuje države ali tujega organa, s katerim je osebi priznan čas udeležbe v NOV Slovenije v pokojninsko dobo. Če upravna enota zavrne vpis v evidenco vojnih veteranov in izdajo izkaznice vojnega veterana, izda o tem ustrezno odločbo. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena odloči upravna enota o zahtevi za priznanje statusa vojnega veterana osebe, ki je bila v času, prebitem v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, mlajša od 15 let, in osebe, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 opravljala naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije, o katerih se po tedaj veljavnih predpisih ni vodila uradna evidenca, ali se le-ta ni ohranila, z odločbo. Izkaznica vojnega veterana je javna listina.

Uživalec pravic po tem zakonu je dolžan v petnajstih dneh prijaviti upravni enoti vsako spremembo, ki vpliva na posamezno pravico ali na njen obseg.

Glede pridobitve, uživanja in izgube pravic, povrnitve neupravičeno pridobljenih prejemkov, nadzora in zbirk podatkov, dolžnosti državnih organov, zavodov, organizacij in delodajalcev glede posredovanja podatkov ter podzakonskih aktov se smiselno uporabljajo določbe zakona o vojnih invalidih, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Evidenca vojnih veteranov vsebuje naslednje osebne podatke: – ime in priimek vojnega veterana in njegovega zakonitega zastopnika; – državljanstvo, – enotno matično številko občana; – rojstne podatke; – prebivališče; – vrsto vojnega veterana in čas, ki je bil podlaga za priznanje statusa vojnega veterana; – dokument, ki je podlaga za priznanje statusa vojnega veterana, z navedbo številke, datuma in organa, ki ga je izdal; – podatke o vrsti in obsegu pravic po tem zakonu. Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se shranjujejo v evidenci kot trajni.

Evidenco vojnih veteranov iz prejšnjega člena vodijo in vzdržujejo upravne enote, uporablja in hrani pa jo ministrstvo zaradi opravljanja nalog v skladu s tem zakonom.

Podrobnejša navodila o načinu zbiranja podatkov, vodenju evidence in načinu posredovanja osebnih podatkov ter vsebini in obrazcu izkaznice vojnega veterana predpiše minister, pristojen za vojne veterane (v nadaljnjem besedilu: minister).

Sredstva za uveljavljanje in uživanje pravic po tem zakonu se zagotavljajo iz državnega proračuna. Sredstva za povečane obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki nastajajo zaradi uveljavitve pokojninske dobe iz 21. člena tega zakona, se zagotavljajo iz državnega proračuna. Zakon o vojnih veteranih – ZVV (Uradni list RS, št. 63/95) vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:

Odlikovancu z redom narodnega heroja, ki mu je ta status priznan na podlagi predpisov nekdanje SFRJ, se zagotavljajo enake pravice kot vojnemu veteranu s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15. 5. 1945. Za vojnega veterana iz druge, četrte in pete alinee 2. člena tega zakona se šteje tudi oseba, ki je imela stalno prebivališče v Republiki Sloveniji na dan 25. 6. 1991 in od tedaj dalje v Republiki Sloveniji tudi neprekinjeno živi.

Družinski član umrle osebe iz 2. člena tega zakona, ki je do uveljavitve tega zakona uveljavil pravico do priznavalnine po zakonu o varstvu udeležencev vojne (Uradni list RS, št. 14/90), ima od uveljavitve tega zakona pravico do veteranskega dodatka pod pogoji iz 8. člena in v obsegu iz četrte alinee prvega odstavka 10. člena tega zakona, če ne prejema družinskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih.

Vojnemu veteranu in njegovim družinskim članom se pravica do pokojninskega dodatka zagotavlja v obsegu in pod pogoji, določenimi po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. Pokojnina skupaj z dodatkom iz prejšnjega odstavka ne more presegati zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo po splošnih predpisih.

O pravici in višini veteranskega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo vojnih veteranov in družinskih članov oseb iz 2. člena tega zakona, ki so uveljavili pravico do priznavalnine in pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč po zakonu o varstvu udeležencev vojne (Uradni list RS, št. 14/90), odločijo upravne enote v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Minister izda podzakonski akt iz 32. člena tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati zakon o "Partizanskem spominskem znaku 1941" (Uradni list SFRJ, št. 43/46 in 44/57), zakon o temeljnih pravicah imetnikov "Partizanske spomenice 1941" (Uradni list SFRJ, št. 67/72, 40/73, 33/76, 32/81, 68/81, 25/85, 75/85, 44/89, 87/89, 20/90 in 42/90), zakon o temeljnih pravicah odlikovancev z redom narodnega heroja (Uradni list SFRJ, št. 67/72, 21/74, 33/76, 32/81, 68/81, 25/85, 75/85, 44/89, 87/89, 20/90 in 42/90), zakon o dodatku za borce (Uradni list SFRJ, št. 67/72, 33/76, 32/81, 68/81, 75/85, 44/89, 87/89, 20/90 in 42/90), zakon o temeljnih pravicah borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936-1939 (Uradni list SFRJ, št. 67/72, 40/73, 33/76, 32/81, 68/81, 10/82, 25/85, 75/85, 44/89, 87/89, 20/90 in 42/90), zakon o temeljnih pravicah odlikovancev z redom Karadjordjeve zvezde z mečema, redom belega orla z mečema in zlato Obiličevo medaljo (Uradni list SFRJ, št. 67/72, 22/73, 33/76, 68/81, 75/85, 44/89 in 87/89) in prenehajo veljati zakon o varstvu udeležencev vojne (Uradni list RS, št. 14/90), zakon o dodatku zaposlenim udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 10/65, 24/67, 28/69 in 20/73) in zakon o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918 (Uradni list SRS, št. 30/78).

Ta zakon začne veljati 1. januarja 1996. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih – ZVV-A (Uradni list RS, št. 108/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah zakona o vojnih veteranih – ZVV-B (Uradni list RS, št. 76/03) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Osebam, ki uveljavljajo status in pravice vojnega veterana po določbah tega zakona, se priznajo status in pravice vojnega veterana od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi prvotne zahteve.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih veteranih – ZVV-C (Uradni list RS, št. 38/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Minister predpiše natančnejša merila za financiranje dejavnosti društva ali zveze vojnih veteranov v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve izvršilnega predpisa iz petega odstavka 1. člena tega zakona preneha veljati Zakon o financiranju Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije (Uradni list RS, št. 8/90).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.