Uredba o državnem lokacijskem načrtu za kompresorsko postajo Ajdovščina

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za kompresorsko postajo Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2)Državni lokacijski načrt je izdelal ZUM, urbanizem, planiranje, projektiranje, d.o.o., Maribor, pod številko naloge 217/2003, v aprilu 2006.

(1)Ta uredba določa ureditveno območje, funkcionalne, tehnične in oblikovalske rešitve načrtovanih objektov in površin, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter telekomunikacijskega omrežja, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter odstopanja.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v kartografskem delu državnega lokacijskega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Ajdovščina.

Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega:

-        površino kompleksa kompresorske postaje, ki jo sestavljajo več objektov, plato cevovodnih povezav, proste površine in most dovozne ceste,

-        območje rekonstruiranega odseka javne ceste,

-        površine, po katerih poteka infrastruktura, potrebna za nemoteno delovanje kompresorske postaje.

(1)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti kompresorske postaje, in parcele oziroma dele parcel, na katerih je predvidena omejena raba.

(2)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, na katerem so načrtovani trajni objekti, obsega parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah: a)     območje kompresorske postaje in prestavljenega odseka plinovoda M 3:

-  k. o. Budanje: 2777, 2776, 2775, 2774, 2772, 2687/2, 2688, 2773/1, 2773/2; b)     območje rekonstruirane javne poti:

-  k. o. Budanje: 2683, 2682/1, 2819/45, 2830/4;

-  k. o. Šturje: 2025, 2076, 2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2075.

(3)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta, na katerem je načrtovana omejena raba prostora (območja infrastrukturnih vodov, potrebnih za nemoteno delovanje kompresorske postaje), obsega parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah: a)     elektroenergetski kablovod:

-  k. o. Budanje: 2777, 2773/1, 2772, 2778, 2681/5, 2682/1, 2683, 2781, 2782, 2783;

-  k. o. Šturje: 2025, 2076, 2020, 2021, 2022, 2023, 2024; b)     vodovod:

-  k. o. Budanje: 2773/1, 2682/1, 2683, 2830/4, 2830/3, 2830/1, 2829/3, 2829/1, 2817/54, 2831/2, 2831/1, 2831/3, 2831/4;

-  k. o. Šturje: 2112/4, 2112/5, 2102/68, 2113/7, 2113/6, 2113/5, 2111/17, 2110/20, 2110/26, 2187/2, 2110/28, 2110/21, 2174, 2185/2, 2185/1, 2184, 989/1, 989/2; c)     optični kabel od razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) Ajdovščina do priključka na telekomunikacijsko omrežje:

-  k. o. Ustje: 1529/1, 1527, 1610, 1611, 1612, 1602, 1603, 1604/2, 1604/1, 1605, 1606, 1607, 1608, 1609;

-  k. o. Šturje: 2079, 2073/1, 2071, 2070, 2064, 2063, 2050, 2051, 2052, 2047, 2046, 2029, 2030, 2031, 2025, 2076, 2021, 2022, 2023, 2024, 2075, 2112/4, 2112/5, 2102/68, 2113/7, 2113/6, 2113/5, 2111/17, 2110/20, 2110/26;

-  k. o. Budanje: 2683, 2830/4, 2830/3, 2830/1, 2817/54, 2831/2, 2831/3, 2831/4.

Kompresorska postaja se umesti na Ajdovskem polju med reko Vipavo in hitro cesto Vipava–Ajdovščina–Selo neposredno ob odlagališču komunalnih odpadkov Ajdovščina na stacionaži km 23 + 800 magistralnega plinovoda M 3 Šempeter pri Novi Gorici–Vodice.

(1)Velikost platoja kompresorske postaje je približno 130 × 200 m. Plato se uredi na koti 88,70 m n. v. Brežina platoja se oblikuje z nagibom 1: 3 s polkrožnim prehodom v obstoječi teren in utrdi s kamnitimi rebri zaradi zaščite pred visokimi vodami. Plato kompresorske postaje se ogradi z mrežno ograjo višine 2,20 m z varnostnimi elementi na vrhu ograje.

(2)Predvidena je gradnja naslednjih objektov kompresorske postaje: a)     nadzorno-servisnega objekta (objekt A):

-  namembnost: večnamenski objekt – upravna in pisarniška stavba ter energetski objekt;

-  orientacija: SV–JZ;

-  etažnost: P + M;

-  dopustna gradbena površina: 51,40 m × 15,20 m;

-  višinski gabariti: 7,00 m, dimniki, zračniki in izpuhi so lahko višji;

-  streha: ločna ali ravna in ozelenjena;

-  fasada: v odtenkih klorofilnih barv, dopustna so lesena in kovinska vrata in okna, dopustne so zunanje žaluzije na oknih;

-  glavne smeri dovozov in dostopov: s severozahodne strani;

-  objekt se oblikuje skladno s sodobnimi načeli oblikovanja (uporaba sodobnega materiala, povzemanje izhodišč oblikovanja industrijskega objekta v kompleksu); b)     objekta kompresorskih enot – turbinske zgradbe (objekta B 1 in B 2):

-  namembnost: kompleksni industrijski objekt – energetski objekt;

-  orientacija: SZ–JV;

-  etažnost: P;

-  dopustna gradbena površina: 37,00 m × 18,00 m in 25,00 m × 18,00 m;

-  višinski gabariti: 10,00 m, dimniki, zračniki in izpuhi so lahko višji;

-  streha: enokapna ali ločna do 10°, krita s pločevino, lahko ozelenjena;

-  fasada: odtenki klorofilnih barv v poljubnem vzorcu;

-  glavne smeri dovozov in dostopov: s severovzhodne strani;

-  oblikovanje objekta izraža njegovo tehnološko vsebino; c)     reducirne postaje lastne rabe (objekt C):

-  namembnost: kompleksen industrijski objekt – energetski objekt;

-  orientacija: SV–JZ;

-  etažnost: P;

-  dopustna gradbena površina: 6,00 m × 8,00 m;

-  višinski gabariti: 5,00 m, dimniki, zračniki in izpuhi so lahko višji;

-  streha: enokapna ali ravna lahko ozelenjena;

-  fasada: temnejši odtenki klorofilne barve;

-  glavne smeri dovozov in dostopov: s severovzhodne strani;

-  oblikovanje objekta je usklajeno z objekti kompresorskih enot; d)     drugih manjših energetskih objektov: jekleni stolp višine 15,00 m kot nosilec izpuhov iz kompresorskih enot (objekt D), hladilni agregat (objekt H) za hlajenje objektov in več objektov na platoju cevovodnih povezav: rezervoar za plinski kondenzat, enote filter separatorjev, hladilniki zemeljskega plina. Oblika teh objektov se prilagaja tehnološkim zahtevam.

(3)Pohodne površine okrog objektov so tlakovane. Prav tako je tlakovan pohodni pas okrog nadzemnih plinovodnih naprav na platoju cevovodnih povezav.

(1)Oblika platoja kompresorske postaje je organska. Brežine platoja se zatravijo ter zasadijo z grmovnicami in drevesi.

(2)Na celotnem severozahodnem, severnem, severovzhodnem in vzhodnem robu platoja se izvede poudarjen zelen rob, ki prehaja v ozelenitvene površine z različno širino in višino. Iz strani dostopne ceste je nasip visok od 1,20 do 2,20 m.

(3)Jugovzhodni rob se zasadi kot plantažni nasad dreves. Severovzhodni rob, ki meji na odlagališče komunalnih odpadkov, se zasadi z vrsto velikih dreves. Severozahodni rob se zasadi kot drevored.

(4)Betonski oporni zid rekonstruirane javne poti se ozeleni z zimzelenimi plezalkami. Pred zidom se zasadijo avtohtone grmovnice.

(5)Brežine ob vhodu na plato se zasadijo z grmovnicami. Z grmovnicami se izvede tudi zasaditev pod opornim zidom dostavne ceste. Med severozahodnim nasipom ob parkiriščih in nadzorno-servisnim objektom se zasadi drevored manjših dreves.

(6)Severovzhodni in jugozahodni rob ograjene ploščadi se zasadi z drevesi po vzoru vetrozaščitnih pasov. Drevesa so zasajena na zunanji strani žične ograje.

(7)Znotraj kompleksa se okoli stolpa za izpust plinov zasadi drevesa v skupinah z namenom zastiranja pogledov.

(8)Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja mora v načrtu krajinske arhitekture povzeti rešitve iz ureditvene situacije s prerezi iz državnega lokacijskega načrta.

Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dopustna postavitev enostavnih objektov: a)     pomožnih objektov:

-  pomožnih objektov za lastne potrebe: garaža, lopa in nadstrešek,

-  ograj,

-  pomožnih infrastrukturnih objektov: pomožnih cestnih objektov, pomožnih energetskih objektov, pomožnih telekomunikacijskih objektov, pomožnih komunalnih objektov; b)     urbane opreme.

Zaradi gradnje kompresorske postaje se zgradijo, prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalni, energetski in telekomunikacijski objekti. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov ter cestne infrastrukture potekata v skladu s pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, navedenimi v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta.

(1)Javna pot JP 502511 se od konca že rekonstruiranega odseka do lokacije kompresorske postaje rekonstruira z dimenzijami in elementi, ki zagotavljajo prevoznost vozilu z največjim gabaritom, ki uporablja to prometno površino, na odseku v območju mostu in priključka dovozne ceste na kompresorsko postajo pa se razširi tako, da je mogoč uvoz večjih tovornih vozil čez most. Dimenzije in umestitev posameznih ureditev in objektov so razvidne iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta. Obstoječi most se rekonstruira z voziščem širine 5,00 m.

(2)Za dovoz na plato se zgradi armiranobetonski prostoležeči most čez potok Puščavec z voziščem širine 5,50 m. Na obeh straneh mostu se postavi ograja. Konstrukcijski elementi mostu so oblikovani skladno z arhitekturnimi elementi objektov na ajdovskem območju. Brežine ob mostu se zaščitijo s kamnitimi zidovi.

(3)Na platoju se zgradi krožna cesta s širino vozišča 5,50 m.

(4)Pred vhodom kompresorske postaje se uredijo parkirna mesta za osebna vozila, njihovo število se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti.

(5)Vse prometne površine so asfaltirane, pešpoti pa tlakovane.

(1)Kompresorska postaja se priključi na plinovod M 3 Šempeter pri Novi Gorici–Vodice na stacionaži km 23 + 800. Magistralni plinovod M 3 se prestavi proti severovzhodu.

(2)Pod platojem cevovodnih povezav se speljejo podzemne plinovodne povezave (sesalne in tlačne) s potrebnimi armaturami in regulacijskimi ventili, napravami za merjenje pretoka in čiščenje plina, sprejemno-oddajno čistilno napravo (dve enoti) in na tlačni strani odseka plinovoda za navezavo na bodoči plinovod proti Slovenski Istri in na vzporedni plinovod M 3/1. Plinovodne povezave se od priključka speljejo do filtrsko-separatorske postaje, nato do odcepa za oskrbo plina za pogon plinskih turbin in drugih porabnikov plina kompresorske postaje ter naprej do sesalnih priključkov kompresorjev. Tlačna plinovoda izza kompresorjev se vodita do hladilnikov zemeljskega plina, mimo hladilnikov je predvidena izvedba obvoda voda. Tlačni vod se spelje prek merilne postaje do priključka na plinovod M 3.

(3)Plinovodne povezave na platoju cevovodnih povezav morajo biti vkopane z najmanjšim mogočim nadkritjem 1,00 m.

(1)V nadzorno-servisnem objektu se postavijo transformatorska postaja z dvema transfomatorjema in dva agregata z električnim generatorjem. Namesti se sistem neprekinjenega napajanja različnih izhodnih napetosti. Zgradi se elektroenergetski kablovod od stojnega mesta SM07 20-kilovoltnega daljnovoda RTP Ajdovščina–RTP Razdrto do nove transformatorske postaje na platoju kompresorske postaje Ajdovščina.

(2)Vsi kovinski deli konstrukcij, ki so v korozivnem mediju, se pred elektrokemično korozijo zaščitijo z izvedbo lokalne katodne zaščite s stalnimi merilnimi mesti.

(3)Uredi se zunanja razsvetljava s cestnimi svetilkami, ki se montirajo na fasade objektov in drogove višine 8,00 m ob cestah in na platoju cevovodnih povezav. Razsvetljava je dvonivojska: za osvetlitev pešpoti naj stojijo svetilke na nizkih stebričkih in svetilke na drogovih, ki so namenjeni vzdrževanju. Pri sistemu osvetljevanja objektov in površin kompresorske postaje se uporabljajo take svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice, ter žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Ponoči je razsvetljava vključena le ob izrednih razmerah (popravila, vzdrževanje itd.).

V nadzorno-servisnem objektu se postavi toplovodna kotlovnica za ogrevanje plina v objektu priprave plina, za ogrevanje prostorov nadzorno-servisnega objekta in turbinskih objektov.

Zgradi se vodovod dimenzije DN 150 vključno s hidrantnim omrežjem od priključka na obstoječe vodovodno omrežje v naselju Kamenice vzdolž občinske ceste do kompresorske postaje. Na kompleksu kompresorske postaje se zgradi zanka vodovoda dimenzije DN 150 z devetimi nadzemnimi hidranti.

(1)Vode s platoja in streh objektov se z nakloni odvajajo v potok Puščavec, delno pa tudi na okoliški teren. Voda s platoja ob nadzorno-servisnem objektu se zajema posebej ter se s pomočjo razbremenilnika in lovilnika olja odvaja v potok Puščavec.

(2)Odvod komunalnih onesnaženih voda je predviden v nepretočno greznico, neprepustno za vodo, iz greznice pa se odvaža na centralno čistilno napravo Ajdovščina.

(3)Odvod kondenzata iz filter separatorjev je predviden v jekleno cisterno – rezervoar za plinski kondenzat.

(1)Zgradita se optični kabel od vstopne točke v omrežje upravljavca telekomunikacijskega omrežja ob hitri cesti Vipava–Ajdovščina–Nova Gorica vzdolž občinske ceste do kompresorske postaje in optični kabel od RTP Ajdovščina vzdolž občinske ceste in trase plinovoda M 3 do kompresorske postaje.

(2)Telekomunikacijska oprema je postavljena v nadzorno-servisnem objektu.

Med gradnjo in obratovanjem se preprečuje nastanek poškodb, ki bi povzročile uhajanje plina oziroma plinskega kondenzata. Sipki material in nezaščitene površine se vlažijo ter preprečuje raznos materiala z gradbišča. Med gradnjo se upoštevajo predpisi, ki urejajo emisije za gradbeno mehanizacijo in prevozna sredstva.

(1)Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo v suhem vremenu. Glineni material iz izkopa za plato kompresorske postaje se ne sme uporabljati za zasipanje redkih ali tipičnih mikroreliefnih pojavov na drugih krajih, lahko pa se uporabi za dnevno prekritje odlagališčnih celic.

(2)Vse degradirane in ranjene zemeljske površine, ki bi morebiti nastale med gradnjo, se sonaravno in protierozijsko zaščitijo. Travnata ruša brežin se redno vzdržuje (redno košenje).

Treba je preprečiti vse poškodbe, ki lahko nastanejo zaradi gaženja, nepravilnega odlaganja, mešanja horizontov in podobno. Med gradnjo se prst odstrani in začasno odloži. Preprečijo se nenadzorovani prevozi po kmetijskih zemljiščih. Vse dovozne poti do kmetijskih zemljišč se po opravljenih delih vrnejo v prejšnje stanje, prekinjene poti pa nadomestijo. Na prizadetih zemljiščih se zagotovi nadomestilo za zmanjšanje uporabnosti (pridelovalne sposobnosti) zemljišč in motenje posesti med gradnjo.

(1)Med gradnjo se preprečita izlitje in spiranje goriva, maziv in drugih strupenih snovi v površinske vode in podtalnico. Gradnja naj poteka v suhem vremenu oziroma v obdobju, v katerem je mogoče pričakovati manj padavin.

(2)Izvedejo se vsi tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaženja podtalnice, vsi objekti in naprave, ki so temu namenjeni, se redno čistijo in vzdržujejo.

(3)Pretočni profili vodotokov se redno vzdržujejo. Načrtovani posegi se izvajajo tako, da so tudi po gradnji mogoča običajna vzdrževalna dela na vseh vodotokih in odvodnikih. Omogočena morajo biti tudi morebitna potrebna poznejša regulacijska dela.

(4)Plato se nasuje tako, da je omogočeno varovanje objektov in naprav na platoju kompresorske postaje pred vplivom visokih voda reke Vipave ter potokov Puščavec in Podovšak. Minimalna kota ± 0,00 platoja je 88,70 m n. m. Kota ± 0,00 objekta kompresorskih enot in reducirne postaje plina za lastno rabo je 89,20 m. n. m, kota drugih objektov pa na koti ± 0,00 platoja. Prečkanje potoka Puščavec z dostopno cesto se izvede s prepustom z najmanjšo zadostno varnostno višino 0,50 m nad koto stoletnih visokih voda potoka Puščavec oziroma nad koto visokih voda reke Vipave. Plato se izvede tako, da lahko voda nemoteno odteka.

(5)Na celotnem območju je naklon brežine platoja najmanj 1 : 3. Brežine morajo biti zaščitene pred vplivom visokih voda s kamnitimi rebri, ki so umeščena na krajši stranici platoja, to je na jugovzhodni strani platoja, na medsebojni razdalji največ 40,00 m. Eno dodatno rebro se namesti tudi na obeh daljših stranicah platoja, na razdalji največ 40,00 m od vogala platoja. Rebra so iz kamna v betonu, na vrhu debeline 0,60 m in dobro usidrana ter prekrita z rušo (nevidna). Nagib stranic rebra je 10 : 1.

(6)Med kompresorsko postajo in odlagališčem odpadkov se uredi odvajanje visokih voda. Na severni strani postaje se na robu platoja izvede jarek za odvajanje poplavnih voda. Izveden je kot mulda iz kamna širine 0,80 m in globine 0,50 m z urejenim iztokom v potok Puščavec. Zemljati jarek in struga Puščavca se redno vzdržujeta (odstranitev zarasti in oblikovanje struge).

(1)Kompresorska postaja je na ekološko pomembnejšem območju reke Vipave in osrednjega dela Vipavske doline, kjer je življenjski prostor ogroženega kačjega pastirja koščičnega škratca ( Agrion ornatum). Upoštevajo se usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v naravovarstvenih smernicah, ki so priloga državnega lokacijskega načrta.

(2)Po gradnji se vzpostavi prejšnje stanje, kadar je to le mogoče. Odstranjene živice, posamezna drevesa in grmovnice v odprti krajini se nadomestijo. Obrežna vegetacija se v največji možni meri ohranja in uničena nadomešča, če to dopuščajo potrebni posegi zaradi rednega vzdrževanja pretočnih profilov vodotoka. S posegi v obrežno vegetacijo s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem in zasajanjem se ne sme spreminjati fizikalna lastnost obrežja. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti se ohranjajo naravni elementi in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih: živice, posamezna drevesa in grmi. Pri gradbenih delih v bližini obstoječih dreves in grmovnic se te zaščitijo v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Potreba po zaščitnem posegu, vrsta, obseg in čas takega posega se določijo v skladu z vrsto dreves in rastlinskih sestojev ter odvisno od vrste, obsega in trajanja gradbenega posega.

(3)Posek vegetacije, priprava gradbišča in gradnja v čim manjši možni meri sovpadajo z obdobji razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja.

(4)Dela potekajo takrat, ko v potokih ni vode, če pa to ni mogoče, je treba 14 dni pred začetkom gradnje obvestiti Ribiško družino Ajdovščina, da opravi morebitno potreben elektroizlov rib.

(5)Odpadni material se ne sme odlagati v vodotoke.

Na ureditvenem območju ni evidentiranih območij kulturne dediščine. Investitor mora na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.

(1)Izvedejo se ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa pri konstrukcijski izvedbi in sestavi tehnološke opreme: objekt kompresorskih enot se pokrije s protihrupnim okrovom (akustično ohišje) in zvočno izolira, na izpuhih, mestih vstopa zraka v kompresor in prezračevalnih kanalih se namestijo dušilniki hrupa, dušilniki hrupa so nameščeni tudi na stebru izpušnih vodov. Notranje stene energetskega objekta se obdelajo z zvočno absorpcijskim materialom.

(2)Gradnja praviloma poteka podnevi, ponoči pa samo ob neodložljivih vzdrževalnih ali drugih delih. Dopustna je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.

(3)Prve meritve hrupa v okolju se opravijo v skladu s predpisi, ki urejajo hrup. Med meritvami naj vsi stroji oziroma naprave obratujejo blizu največje obremenitve. Nadaljnji monitoring se izvaja glede na rezultate prvih meritev.

(1)Izdela se načrt zaščite in reševanja.

(2)Za zaščito pred požarom se kompresorska postaja z vsemi stavbami, napravami in cevovodi izvede skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom, in predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov.

(3)Protipožarni in varnostni sistemi (sistemi alarmnih naprav, sistem za zaznavanje plina, gasilna oprema) morajo biti ločeni in neodvisni od drugih sistemov. Sistemi za zaznavanje požara morajo biti nameščeni povsod tam, kjer je nevarnost požara: v zgradbah, delavnicah in območjih s procesno opremo. Investitor mora za protipožarno varstvo naročiti izdelavo požarnega elaborata.

(1)Za gradnjo platoja kompresorske postaje in rekonstrukcijo ceste mora investitor zagotoviti približno 76 500 m 3 kamnitega materiala. Potreben material se pridobi iz obstoječih gramoznic, ki imajo pridobljena potrebna dovoljenja in lahko zadostijo potrebnim količinam.

(2)Predvidenih 3500 m 3 presežka materiala, ki nastne zaradi rekonstrukcije, se odpelje in odloži na odlagališču komunalnih odpadkov v Dolgi Poljani v občini Ajdovščina.

(3)Pri gradnji platoja se odstrani humus in se odloži na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta ter se ponovno uporabi za krajinsko ureditev platoja.

(1)Načrtovane posege je mogoče izvesti v petih funkcionalno sklenjenih celotah, ki se lahko izvajajo etapno:

-        1. etapa: zgraditev mostu čez potok Puščavec z rekonstrukcijo poti in zgraditev platoja kompresorske postaje,

-        2. etapa: zgraditev komunalnih vodov za delovanje kompresorske postaje: dveh optičnih kablov, vodovod, elektroenergetski vod, rekonstrukcija javne poti,

-        3. etapa: zgraditev prve faze kompresorske postaje: nadzorno-servisnega objekta, objekta kompresorskih enot, reducirne postaje lastne rabe, platoja cevovodnih povezav z napeljavami, ki omogočajo obratovanje v smeri Nova Gorica–Ljubljana in Ljubljana–Nova Gorica, in zgraditev vseh potrebnih komunalnih vodov za doseganje funkcionalne celote kompresorske postaje,

-        4. etapa: prestavitev odseka plinovoda M 3,

-        5. etapa: dograditev kompresorske postaje z objektom kompresorskih enot in napeljavami na platoju cevovodnih povezav.

(2)Etape se izvedejo zaporedno, razen druge in četrte, ki ju je mogoče izvesti neodvisno od preostalih etap.

Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje monitoringa za hrup, določen v Poročilu o vplivih na okolje, ki ga je izdelal IBE, svetovanje, projektiranje in inženiring, d.d., Ljubljana, pod številko projekta P1KPAJ-B114/118A, številka mape P1KPAJ-3P/01, v novembru 2005. Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upoštevajo že izvedene meritve ničelnega stanja in določbe te uredbe. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi drugemu obstoječemu državnemu in lokalnemu spremljanju stanja kakovosti okolja ter ga uskladiti z njim. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja se zavarujejo tako, da je omogočeno stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni, investitor pa poskrbi za dostopnost podatkov.

(1)Gradbišče se organizira tako, da gradbiščna baza ni umeščena v neposredni bližini naselja, na območjih naravnih vrednot, naravne dediščine, kulturne dediščine ali na drugih varovanih območjih. Gradbišče se zavaruje tako, da se zagotovita varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč.

(2)Prevozne poti morajo potekati po obstoječih cestah in poteh, manipulativne površine med gradnjo so lahko na ureditvenem območju in zemljiščih, ki nanj mejijo.

(3)Med izvajanjem del investitor zagotovi spremljanje in nadzorovanje stanja na gradbišču.

Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih členih te uredbe, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi, da:

-        zagotovijo ali nadomestijo dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,

-        promet med gradnjo organizirajo tako, da ne prihaja do zastojev,

-        zaradi prometne varnosti izkopane jarke označijo in zavarujejo, še posebno ponoči,

-        pred začetkom del pravočasno obvestijo upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirajo obstoječe objekte in naprave ter uskladijo vse posege na območju objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,

-        izvedejo priklop srednjenapetostnega kablovoda na distribucijski del daljnovoda in uredijo srednjenapetostno uzankanje nove transformatorske postaje na obstoječo transformatorsko postajo »Odlagališče« z zamenjavo le-te,

-        upoštevajo križanje načrtovane infrastrukture z elektroenergetskima visokonapetostnima daljnovodoma 110-kilovoltnim Ajdovščina–Idrija in 2 × 110-kilovoltnim Ajdovščina–Divača ter približevanje stojnim mestom in vpliv daljnovodov na objekt,

-        upoštevajo potek ozemljitev daljnovodov, ki so lahko položene do 25 m od stojnega mesta, da ozemljitev ne poškodujejo in da načrtovano infrastrukturo speljejo najmanj 3 m od najbližjega ozemljilnega kraka,

-        v primeru križanja načrtovane infrastrukture z ozemljili daljnovodov izdelajo študijo o vplivu in ustrezni zaščiti ter elaborat izvedbe,

-        za stojna mesta daljnovodov, kjer se plinovod, visikonapetostni kablovod ali vodovod približa ozemljilom za manj kot 3 m oziroma križa ozemljila, ob prisotnosti upravljavca daljnovoda opravijo kontrolne meritve ozemljitvene upornosti in izdelano poročilo dostavijo upravljavcu daljnovoda,

-        v objektu preprečijo nastanek previsokih napetosti dotika in koraka ob hkratnih stikih na daljnovodu ali ob atmosferskih praznitvah z izvedbo ustreznega ozemljitvenega sistema in izenačenjem potencialov,

-        v objektu, ki je oddaljen od daljnovoda manj kot znaša višina bližnjega daljnovoda, povečana za 3 m, ne smejo skladiščiti lahko vnetljivih materialov, streha objekta pa ne sme biti pokrita z vnetljivim materialom,

-        pod daljnovodom in v širini koridorja ne sadijo dreves,

-        če je objekt pod daljnovodom ali v širini koridorja ograjen s kovinsko mrežo, izračunajo ali izmerijo inducirano napetost pri normalnem obratovanju daljnovoda; če je inducirana napetost višja od 65 voltov, izvedejo posebne zaščitne ukrepe (npr. ozemljitev, galvanska ločitev ograje, zamenjava ograje), zagotovijo najmanj 3 m varnostne oddaljenosti faznih vodnikov daljnovoda do ograje ter mehansko in električno ojačajo izolacijo na daljnovodu,

-        za vse poškodbe oziroma motnje oskrbe, do katerih bi morebiti prišlo na obstoječih objektih gospodarske javne infrastrukture, pravočasno obvestijo pristojne upravljavce,

-        za vsak poseg na obstoječih objektih gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobijo soglasje upravljavca,

-        krijejo vse stroške projektiranja, predelave ali odprave eventualnih poškodb na obstoječih objektih gospodarske javne infrastrukture, ki bi nastali v času izgradnje oziroma pri vzdrževalnih delih,

-        med gradnjo zagotovijo vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi,

-        ob nezgodi zagotovijo takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb,

-        med gradnjo zagotovijo intervencijske poti,

-        med gradnjo zagotovijo zaščito objektov in naprav, po končani gradnji pa morebitne nastale poškodbe popravijo,

-        po končani gradnji na območju gradbišča vzpostavijo prejšnje stanje,

-        v najkrajšem možnem času odpravijo morebitne negativne posledice in popravijo poškodbe v prostoru, nastale zaradi gradnje in obratovanja kompresorske postaje,

-        zagotovijo ribiški čuvajski službi Ribiške družine Ajdovščina dostop in nadzor nad posegom.

(1)Pri uresničitvi državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer najdejo tehnične rešitve, ki so oblikovno, energetsko-tehnično, tehnološko ali okoljevarstveno primernejše ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer.

(2)Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, na katere se ta odstopanja nanašajo.

(3)Pri uresničitvi državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja glede dopustne gradbene površine in višine objektov, ki sta določeni v drugem odstavku 6. člena te uredbe. Odstopanje pri dopustni gradbeni površini je ± 15%, pri višini objektov pa ± 10%.

(4)Etažnost objektov, določena v 6. členu te uredbe, je lahko tudi drugačna, pri čemer je treba pri višini objektov upoštevati določbe 6. člena te uredbe.

(5)Vse višinske kote se natančno določijo v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na delovanje sosednjih objektov in naprav.

(6)Izvedejo se lahko tudi nova križanja infrastrukturnih objektov z območjem kompresorske postaje, v kolikor niso v nasprotju s to uredbo in z njimi soglaša investitor oziroma upravljavec kompresorske postaje.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da je spremenjen in dopolnjen občinski prostorski akt:

-        Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina za območje Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/97 in 9/98, Uradni list RS, št. 87/99, 17/03 in 96/04).

(2)Določbe te uredbe se za območje, navedeno v točki b) drugega odstavka in v tretjem odstavku 4. člena te uredbe, prenehajo uporabljati, ko so na tem območju končana ureditvena dela.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Šifra: 00719-27/2006/6 Ljubljana, dne 18. maja 2006 EVA 2005-2511-0083 Vlada Republike Slovenije Janez Janša l.r. Predsednik