Zakon o meteorološki dejavnosti (ZMetD)

(1)Ta zakon ureja opravljanje meteorološke dejavnosti, državno mrežo meteoroloških postaj, pogoje za registracijo meteorološke postaje, uporabo meteoroloških podatkov in druge, z meteorološko dejavnostjo povezane zadeve.

(2)Meteorološka dejavnost obsega opravljanje državne meteorološke službe in izvajanje meteoroloških opazovanj na registriranih meteoroloških postajah.

(3)Pripravo in posredovanje verodostojnih meteoroloških informacij, ki so potrebne zaradi varstva okolja in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter okolja, varnosti prometa, obrambe države, mednarodnega sodelovanja na področju meteorologije in drugih nalog države ali občin v javnem interesu, zagotavlja država, izvaja pa jo ministrstvo, pristojno za meteorologijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), kot državno meteorološko službo.

Služba letalske meteorologije, kot jo določajo predpisi o letalstvu in zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, se izvaja v okviru državne meteorološke službe.

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.Agrometeorologija je preučevanje medsebojnih vplivov meteoroloških veličin in hidrologije na eni strani in kmetijske ter gozdarske dejavnosti na drugi.

2.Agrometeorološka napoved je napoved meteoroloških podatkov, pomembnih za uporabo v kmetijstvu.

3.Agrometeorološka postaja je meteorološka postaja, v kateri se pridobivajo podatki meteorološkega opazovanja za uporabo v agrometeorologiji.

4.Avtomatska meteorološka postaja je meteorološka postaja, na kateri elektronske naprave samodejno merijo, shranjujejo in pošiljajo podatke meteorološkega opazovanja v zbirke podatkov.

5.Biometeorologija je preučevanje vremenskih in podnebnih vplivov na žive organizme in vključuje tudi agrometeorologijo.

6.Biometeorološka napoved je napoved meteoroloških razmer, ki vplivajo na žive organizme.

7.Državna meteorološka informacija je meteorološki izdelek, ki se pripravi v okviru državne meteorološke službe iz podatkov meteoroloških opazovanj državne mreže meteoroloških postaj.

8.Državna mreža meteoroloških postaj je tehnološki, metodološki in organizacijski sistem med seboj povezanih meteoroloških postaj na območju Republike Slovenije in je glavni vir podatkov državnih meteoroloških opazovanj.

9.Lavinska postaja je meteorološka postaja za meteorološko opazovanje v zvezi s snežnimi plazovi.

10.Letalska meteorologija je meteorološka dejavnost v okviru navigacijskih služb zračnega prometa po predpisih o letalstvu.

11.Letalska meteorološka postaja je meteorološka postaja, namenjena meteorološkemu opazovanju in izdajanju meteoroloških poročil za uporabo v zračnem prometu.

12.Meteorološka analiza je postopek prostorske in časovne obdelave meteoroloških podatkov za ugotavljanje stanja vremena ali podnebja.

13.Meteorološki instrument je naprava, ki se uporablja za merjenje ene ali več meteoroloških veličin, kot na primer anemometer, psihrometer, totalizator padavin, heliograf in podobno.

14.Meteorološki izdelek so obdelani meteorološki podatki.

15.Meteorološko opazovanje je merjenje ali vrednotenje ene ali več meteoroloških veličin na meteorološki postaji.

16.Meteorološko opozorilo je verodostojna meteorološka informacija v zvezi z dejanskimi ali pričakovanimi neugodnimi vremenskimi razmerami.

17.Meteorološki podatek je vsaka informacija, ki določa vremensko ali podnebno stanje ali razmere.

18.Meteorološka postaja je objekt s pripadajočim tehnološkim, metodološkim in organizacijskim sklopom meteoroloških instrumentov za meteorološko opazovanje.

19.Meteorološka postaja 1. reda je registrirana meteorološka postaja, ki izpolnjuje zahteve Svetovne meteorološke organizacije o prostorski in časovni reprezentativnosti podatkov meteorološkega opazovanja.

20.Meteorološka postaja za daljinske meritve je meteorološka postaja, ki pridobiva meteorološke podatke z uporabo specializiranih sistemov za merjenje meteoroloških veličin na daljavo.

21.Meteorološka prognoza je postopek prostorske in časovne obdelave meteoroloških podatkov za napovedovanje vremena ali podnebja.

22.Meteorološka storitev je izdelovanje meteoroloških izdelkov v okviru meteorološkega opazovanja, analize ali prognoze, obsega pa lahko tudi njihovo pridobivanje, shranjevanje, posredovanje ali razlago.

23.Meteorološke veličine so spremenljivke ali pojavi, značilni za vreme ali podnebje na določenem krajevnem območju v določenem časovnem obdobju.

24.Naravna nesreča je nesreča po predpisih v varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

25.Neugodne vremenske razmere so stanja ozračja, ki lahko neposredno ali posredno ogrožajo življenje ali zdravje ljudi ali povzročijo škodo na njihovem premoženju.

26.Objekt ali naprava, katere varnost ali uporabnost je odvisna od vremena, je objekt po predpisih o graditvi objektov ali naprava po predpisih o varstvu okolja, kjer je povečana izpostavljenost ljudi ali premoženja posledicam vremenskih razmer.

27.Padavinska postaja je podnebna postaja, ki opravlja meritve padavin in snežne odeje ter opazovanje meteoroloških pojavov.

28.Podnebje je sinteza vremenskih razmer, opisanih z dolgoročnimi vrednostmi meteoroloških veličin na posameznem območju.

29.Podnebne spremembe so spremembe značilnih vrednosti meteoroloških veličin v obdobju, ki je praviloma daljše od desetletja.

30.Podnebna postaja je registrirana meteorološka postaja, ki opravlja meritve in opazovanja, potrebna za analizo podnebja.

31.Referenčna podnebna postaja je podnebna postaja, za katero so izpolnjene posebne zahteve o primerljivosti in enakosti meritev v daljšem časovnem obdobju in v zvezi s temi zahtevami pogoji varstva pred vplivi okolice na njeno obratovanje.

32.Registrirana meteorološka postaja je meteorološka postaja, ki je vpisana v register meteoroloških postaj skladno s tem zakonom.

33.Svetovna meteorološka organizacija je specializirana agencija Združenih narodov, ustanovljena na podlagi Konvencije o svetovni meteorološki organizaciji (Uradni list RS – MP, št. 9/92).

34.Upravljavka ali upravljavec (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) meteorološke postaje je pravna ali fizična oseba, ki z meteorološko postajo upravlja.

35.Verodostojna meteorološka informacija je s postopkom meteorološkega opazovanja, analize ali meteorološke prognoze pridobljen meteorološki izdelek, ki je namenjena izvajanju nalog države ali občine in obveščanju javnosti.

36.Vreme je stanje ozračja v določenem času na določenem kraju.

37.Zagotavljanje kakovosti so načrtovane in sistematično izvajane dejavnosti ali dejanja, s katerimi se zagotavlja sprejemljiva stopnja zaupanja, da je določeni postopek v okviru izvajanja meteoroloških storitev izveden zadovoljivo in v skladu z dogovorjenimi standardi. Zagotavljanje kakovosti vsebuje tudi postopke preverjanja kakovosti.

(1)Država in občina morata pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov in splošnih pravnih aktov ter pri izvajanju drugih zadev iz svoje pristojnosti upoštevati možnosti in posledice, ki jih ljudem in njihovemu premoženju lahko povzročijo vremenske ali podnebne razmere (načelo celovitosti).

(2)Objekt ali naprava, katere varnost ali uporabnost je odvisna od vremena, mora biti načrtovana in izvedena tako, da povzroča čim manjšo gospodarsko in družbeno škodo ter škodljive učinke na okolje, ki bi nastali zaradi posledic neugodnih vremenskih ali podnebnih razmer (načelo preventive).

(3)Podatki iz registrov in evidenc, ki so zbirke podatkov po tem zakonu in o postopkih državnih organov pri izvajanju državne meteorološke službe, so javni skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (načelo javnosti).

(1)Ministrstvo vsakih pet let pripravi dolgoročni program meteorološke dejavnosti, s katerim se za najmanj deset let določijo cilji, usmeritve in ukrepi za preučevanja ter ugotavljanja vplivov in posledic vremenskih in podnebnih razmer na območju Republike Slovenije in za izvajanje meteorološke dejavnosti.

(2)Dolgoročni program meteorološke dejavnosti vsebuje tudi dolgoročni program državne meteorološke službe.

(3)Dolgoročni program meteorološke dejavnosti sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(1)Za izvedbo dolgoročnega programa meteorološke dejavnosti ministrstvo pripravi operativni program meteorološke dejavnosti.

(2)Operativni program meteorološke dejavnosti vsebuje tudi operativni program državne meteorološke službe.

(3)V operativnem programu meteorološke dejavnosti so, praviloma za obdobje štirih let, razčlenjeni cilji in naloge programa meteorološke dejavnosti.

(4)Operativni program meteorološke dejavnosti sprejme ministrica ali minister, pristojen za meteorologijo (v nadaljnjem besedilu: minister).

Ministrstvo mora v postopku priprave programov iz 5. in 6. člena tega zakona omogočiti sodelovanje javnosti skladno z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja in se nanašajo na sodelovanje javnosti v postopku priprave programov varstva okolja.

(1)Ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za promet, ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vsako leto do 31. julija pripravi poročilo o meteorološki dejavnosti za preteklo leto.

(2)Poročilo iz prejšnjega odstavka sprejme vlada.

(3)Poročilo o meteorološki dejavnosti ministrstvo objavi tako, da je dostopno javnosti.

Poročilo o meteorološki dejavnosti vsebuje zlasti podatke o:

1.vremenu in podnebju na območju Republike Slovenije,

2.podnebnih spremembah za najmanj zadnjih deset let,

3.vplivih vremena na obratovanje objektov in naprav, za katere je po tem zakonu potrebno izvajati meteorološko opazovanje,

4.vplivih neugodnih vremenskih razmer in gospodarski ter družbeni škodi in škodljivih učinkih na okolje zaradi teh razmer,

5.vplivih vremena na kmetijstvo, turizem in druge dejavnosti, ki so odvisne od podnebja,

6.državni mreži meteoroloških postaj,

7.meteoroloških opazovanjih na registriranih meteoroloških postajah zunaj državne meteorološke službe,

8.opravljanju meteorološke dejavnosti zunaj državne meteorološke službe,

9.izvajanju ukrepov varstva pred neugodnimi vremenskimi razmerami,

10.delu strokovnega sveta in

11.mednarodnem sodelovanju na področju meteorološke dejavnosti.

(1)Državna meteorološka služba obsega izvajanje naslednjih nalog:

1.vzpostavljanje, vzdrževanje, upravljanje in skrb za razvoj državne mreže meteoroloških postaj;

2.izvajanje meteoroloških opazovanj na meteoroloških postajah državne mreže;

3.izvajanje meteoroloških opazovanj in meteoroloških storitev, ki izhajajo iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb;

4.priprava in posredovanje meteoroloških opozoril, potrebnih za izvajanje nalog države ali občine ali namenjenih javnosti;

5.spremljanje in opozarjanje pred snežnimi plazovi;

6.zagotavljanje meteoroloških podatkov, pripravljanje in posredovanje meteoroloških opozoril, napovedi vremena in drugih meteoroloških podatkov, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;

7.zagotavljanje meteoroloških podatkov in meteoroloških storitev za potrebe obrambe države;

8.izvajanje službe letalske meteorologije;

9.zagotavljanje meteoroloških podatkov in meteoroloških storitev za potrebe pomorstva po predpisih o pomorstvu;

10.vodenje zbirk podatkov iz 27. člena tega zakona in

11.vzpostavljanje, vzdrževanje, upravljanje ter razvijanje komunikacijskih in drugih tehnoloških sistemov, potrebnih za izvajanje nalog državne meteorološke službe.

(2)Ne glede na določbo tretjega odstavka 1. člena tega zakona lahko meteorološka opazovanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena izvaja tudi oseba iz četrtega odstavka 18. člena tega zakona, s katero je bila sklenjena pogodba o postavitvi meteorološkega instrumenta na njenem zemljišču ali druga oseba, s katero je bila sklenjena pogodba o izvajanju meteoroloških opazovanj.

(1)Zaradi sistematične podpore in izboljšanja kakovosti opravljanja nalog iz prejšnjega člena se v okviru državne meteorološke službe izvajajo tudi druge naloge, zlasti pa:

1.radiosondažno, radarsko in druge oblike specialnega merjenja meteoroloških veličin ali njihovega merjenja na daljavo;

2.zagotavlja kakovost podatkov po postopkih preverjanja rezultatov meritev meteoroloških opazovanj;

3.pridobiva, izmenjuje, preverja, shranjuje in objavlja podatke meteoroloških opazovanj in drugih meteoroloških izdelkov;

4.vzpostavlja, vzdržuje, upravlja in razvija sistem za obveščanje o vremenskih in podnebnih razmerah;

5.redno spremlja, analizira in napoveduje vreme ter opozarja na možnost nastanka neugodnih vremenskih razmer;

6.pripravlja in posreduje biometeorološke napovedi, vključno z agrometeorološkimi;

7.pripravlja in posreduje napovedi o neugodnih in škodljivih hidroloških, ekoloških pojavih in procesih zaradi vremenskih ali podnebnih razmer ter njihovih sprememb;

8.izvaja meteorološke storitve pri upravljanju cestnega in železniškega prometa, pomorske plovbe in drugih dejavnosti na morju ter drugih oblik prometa in

9.izvaja meteorološke storitve za druge splošne in posebne namene na območju Republike Slovenije.

(2)V okviru državne meteorološke službe se v zvezi z vremenom in podnebjem zagotavlja proučevanje zlasti:

1.meteoroloških, hidroloških, fenoloških in ekoloških pojavov ter razvoja in uporabe novih metod za analizo in prognozo teh pojavov;

2.sprememb podnebja ter njihove prognoze;

3.vplivov vremena in podnebja na površinske in podzemne vode ter na površino tal in vegetacijo;

4.pojavov, ki so pomembni za zračni promet, plovbo ter cestni in železniški promet;

5.vplivov, ki jih povzročajo posegi v okolje;

6.vplivov vremena in podnebja na življenje in zdravje ljudi ter vplivov na žive organizme in premoženje.

(3)V okviru državne meteorološke službe se z uporabo meteoroloških podatkov, spoznanj in meteoroloških izdelkov pripravljajo tudi:

1.strokovne podlage za načrtovanje, razvoj in opravljanje vseh dejavnosti, ki so odvisne od vremenskih in podnebnih razmer;

2.strokovne podlage za smotrno izkoriščanje naravnih virov, če je izkoriščanje odvisno od podnebnih razmer ali je z njimi povezano, posebej na področju prostorskega načrtovanja, urbanizma, gradnje objektov, kmetijstva, rabe voda in energetskih virov ter zdravstva, turizma in rekreacije.

(4)Naloge iz prejšnjih odstavkov lahko v okviru lastne dejavnosti opravljajo tudi druge osebe.

(1)Zaradi zagotavljanja kakovosti in primerljivosti podatkov meteoroloških opazovanj mora meteorološka postaja, na kateri se izvaja meteorološko opazovanje v okviru državne meteorološke službe ali meteorološko opazovanje na objektu ali napravi iz 20. člena tega zakona, izpolnjevati s tem zakonom določene pogoje.

(2)Minister podrobneje predpiše tehnične in prostorske pogoje, ki jih mora izpolnjevati meteorološka postaja.

(3)Če je meteorološka postaja namenjena za izvajanje letalske meteorologije, določi pogoje iz prejšnjega odstavka ministrica ali minister, pristojen za promet, ob soglasju ministra.

(4)V predpisih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se določijo tudi pravila za uporabo posameznih vrst opreme za meteorološko opazovanje ter načini vodenja zapisnikov in drugi tehnični ter organizacijski pogoji pri izvajanju tehničnih pregledov opreme, ki se uporablja pri meteorološkem opazovanju, obveznost rednega tehničnega pregledovanja ter drugi pogoji za uporabo opreme za meteorološko opazovanje.

(5)V predpisih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko sklicuje na standarde, ki se nanašajo na posamezno merilno metodo ali merilno opremo, in določi njihova obvezna uporaba, ali domneva, da velja posamezna merilna metoda ali oprema za skladno z zahtevami predpisa, če ustreza zahtevam teh standardov.

(6)V primeru iz prejšnjega odstavka se določi tudi kraj, kjer je standard dostopen.

(1)Meteorološka postaja, na kateri se izvaja meteorološka opazovanja na objektu ali napravi iz 20. člena tega zakona, mora biti vpisana v register meteoroloških postaj iz 25. člena tega zakona.

(2)Upravljavec meteorološke postaje na objektu ali napravi iz 20. člena tega zakona zaprosi za vpis v register z vlogo, ki vsebuje podatke o:

1.upravljavcu oziroma lastniku ali lastnici objekta ali naprave iz 20. člena tega zakona, če ta ni hkrati tudi upravljavec meteorološke postaje,

2.objektu ali napravi iz 20. člena tega zakona,

3.lokaciji meteorološke postaje in izpolnjevanju predpisanih tehničnih ter prostorskih pogojev,

4.obsegu in načinu meteorološkega opazovanja in

5.predvidenem začetku meteorološkega opazovanja.

(3)Vlogi za vpis v register meteoroloških postaj je treba priložiti tudi uporabno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov, kadar je njegova pridobitev za gradnjo meteorološke postaje potrebna.

(4)Ministrstvo vpiše meteorološko postajo v register meteoroloških postaj, če so zanjo izpolnjeni predpisani tehnični in prostorski pogoji iz 12. člena tega zakona, in o tem upravljavcu meteorološke postaje izda potrdilo v roku 30 dni od dneva vložitve popolne vloge.

(5)Potrdilo iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti naslednje podatke:

1.o upravljavcu meteorološke postaje,

2.o lokaciji meteorološke postaje in

3.o obsegu ter načinu meteorološkega opazovanja.

(6)Minister podrobneje predpiše vsebino vloge za vpis v register meteoroloških postaj in potrdila o vpisu v register.

(1)Upravljavec meteorološke postaje, ki je vpisana v register meteoroloških postaj, mora vsako spremembo meteorološke postaje, s katero so se spremenile tehnične in prostorske lastnosti postaje, ki lahko vplivajo na meteorološka opazovanja, najkasneje v roku 15 dni po izvedeni spremembi, pisno prijaviti ministrstvu, kar izkazuje s potrdilom o oddani pošiljki. V primeru, ko je za spremembo meteorološke postaje treba pridobiti uporabno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov, ga mora upravljavec k prijavi priložiti.

(2)Če ministrstvo na podlagi prijave ugotovi, da sprememba vpliva na meteorološka opazovanja, jo v 30 dneh po prejemu prijave, pod pogojem, da meteorološka postaja po spremembi še izpolnjuje predpisane tehnične in prostorske pogoje iz 12. člena tega zakona, po uradni dolžnosti, vpiše v register meteoroloških postaj iz 25. člena tega zakona in o tem izda upravljavcu potrdilo.

(1)Ministrstvo izbriše meteorološko postajo iz registra meteoroloških postaj na zahtevo njenega upravljavca ali po uradni dolžnosti.

(2)Ministrstvo o izbrisu meteorološke postaje iz registra meteoroloških postaj izda odločbo.

(3)Ministrstvo izbriše meteorološko postajo iz registra meteoroloških postaj po uradni dolžnosti, če:

1.je upravljavec na meteorološki postaji izvedel spremembo, ki je vplivala na meteorološka opazovanja, pa tega ni prijavil skladno z določbami prejšnjega člena,

2.meteorološka postaja po spremembi ne izpolnjuje predpisanih tehničnih in prostorskih pogojev iz 12. člena tega zakona ali

3.na predlog pristojne inšpektorice ali inšpektorja (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), skladno z določbo petega odstavka 35. člena tega zakona.

(4)V primeru iz prejšnjega odstavka ministrstvo o svoji nameri pisno obvesti upravljavca meteorološke postaje najmanj tri mesece pred izdajo odločbe o izbrisu meteorološke postaje iz registra.

(5)Izbris meteorološke postaje iz registra meteoroloških postaj učinkuje od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bil izrečen.

(6)Upravljavec meteorološke postaje v primeru iz tretjega odstavka tega člena ni upravičen do odškodnine.

(1)Državno mrežo meteoroloških postaj sestavljajo:

1.meteorološka postaja za daljinske meritve,

2.meteorološka postaja 1. reda,

3.podnebna postaja,

4.padavinska postaja,

5.referenčna podnebna postaja,

6.agrometeorološka postaja,

7.letalska meteorološka postaja,

8.lavinska postaja,

9.postaja, namenjena meteorološki dejavnosti Slovenske vojske,

10.meteorološka postaja na območju, ki je ogroženo ali prizadeto zaradi naravne ali druge nesreče in

11.postaja, ki združuje namembnost posameznih vrst postaj iz prejšnjih točk.

(2)Meteorološka postaja iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati zahteve iz 12. člena tega zakona.

(3)Zasnovo državne mreže meteoroloških postaj in druge objekte, naprave ter pripadajoče sisteme državne mreže meteoroloških postaj se določi v dolgoročnem programu meteorološke dejavnosti iz 5. člena tega zakona.

(4)Minister podrobneje določi pravila o delovanju državne mreže meteoroloških postaj.

(5)Zaradi zagotavljanja nemotenega in kakovostnega delovanja državne mreže meteoroloških postaj vlada predpiše merila za določitev najmanjše razdalje med državno meteorološko postajo in drugimi območji ter tehnične in druge ukrepe ali druge omejitve rabe prostora, vključno z zahtevami za prilagoditev obstoječih objektov.

(1)Ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše državno meteorološko postajo in njeno spremembo v register meteoroloških postaj iz 25. člena tega zakona.

(2)Ministrstvo izvede vpis iz prejšnjega odstavka po zaključeni gradnji ali izdaji uporabnega dovoljenja po predpisih o graditvi, kadar je to zahtevano.

(3)Ministrstvo meteorološko postajo izbriše iz registra meteoroloških postaj iz 25. člena tega zakona, če meteorološka postaja postane trajno nepotrebna za izvajanje meteoroloških opazovanj po tem zakonu.

(1)Državna meteorološka postaja iz prvega odstavka 16. člena tega zakona pridobi z vpisom v register meteoroloških postaj iz 25. člena tega zakona status državne meteorološke infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: državna meteorološka infrastruktura).

(2)Gradnja meteorološke infrastrukture je v javnem interesu.

(3)Zaradi pridobivanja meteoroloških podatkov, potrebnih za opravljanje nalog državne meteorološke službe iz 1. do 9. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, se za gradnjo meteorološke infrastrukture lahko odvzame ali omeji lastninska pravica na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja postopek razlastitve. Šteje se, da je javna korist izkazana, če je gradnja meteorološke infrastrukture predvidena v državnem lokacijskem načrtu, skladno s predpisi o urejanju prostora.

(4)Postavitev določenih vrst meteoroloških instrumentov državne mreže meteoroloških postaj je na tujem zemljišču mogoča na podlagi pogodbe z lastnikom zemljišča. Pogodbe o pravici postavitve ni treba vpisati v zemljiško knjigo.

(5)Meteorološki instrumenti iz prejšnjega odstavka se štejejo za meteorološko infrastrukturo, za njeno postavitev pa ni mogoče uporabljati določb tretjega odstavka tega člena.

(6)Minister predpiše vrste meteoroloških instrumentov iz četrtega odstavka tega člena.

(1)Meteorološka infrastruktura je last države in ni v pravnem prometu.

(2)Na meteorološki infrastrukturi ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali nanjo poseči z izvršbo.

(3)Z meteorološko infrastrukturo upravlja izvajalec državne meteorološke službe.

(1)Upravljavec objekta ali naprave mora zaradi varnosti in omogočanja njene uporabnosti zagotavljati izvajanje predpisanih meteoroloških storitev.

(2)Objekt ali naprava iz prejšnjega odstavka je zlasti:

1.avtocesta, hitra cesta, glavna in regionalna cesta I. reda po predpisih o cestah,

2.pristanišče po predpisih o pomorstvu,

3.visoka pregrada po predpisih o graditvi objektov in

4.objekt ali naprava, za katero je treba po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ali po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti izvajati meteorološke meritve, ali za katero je treba po predpisih o varstvu okolja v okviru obratovalnega monitoringa izvajati meritve meteoroloških veličin.

(3)Meteorološke storitve iz prvega odstavka tega člena obsegajo zlasti izvajanje meteorološkega opazovanja.

(4)Meteorološke storitve iz prvega odstavka tega člena lahko izvaja le izvajalec državne meteorološke službe ali oseba, vpisana v evidenco iz 23. člena tega zakona.

(5)Vlada podrobneje določi vrste in obseg meteoroloških storitev iz prvega odstavka tega člena in objekte ter naprave iz drugega odstavka tega člena.

(1)Upravljavec objekta ali naprave iz 20. člena tega zakona mora podatke meteoroloških opazovanj brezplačno posredovati izvajalcu državne meteorološke službe.

(2)Podatke iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja samo za izvajanje ukrepov varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali obveščanja o neugodnih vremenskih razmerah.

(3)Podatki iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo za informacijo javnega značaja, njihovo posredovanje tretjim osebam pa je mogoče le ob pisni privolitvi upravljavca objekta ali naprave, ki je podatke posredoval.

(4)Upravljavec objekta ali naprave iz 20. člena tega zakona mora o neugodnih vremenskih razmerah redno in pravočasno poročati izvajalcu državne meteorološke službe in o njih obveščati druge pristojne službe ter uporabnike objekta ali naprave.

(5)Minister podrobneje predpiše vrste podatkov iz prvega odstavka tega člena, način in pogoje izvajanja meritev, način njihovega vrednotenja, način in čas hranjenja podatkov ter njihovega sporočanja izvajalcu državne meteorološke službe.

(6)V predpisu iz prejšnjega odstavka se določi tudi obseg in način sporočanja in obveščanja iz četrtega odstavka tega člena.

(1)Upravljavec objekta ali naprave iz 20. člena tega zakona mora načrtovano in sistematično izvajati ukrepe za izpolnjevanje zahtev, ki se nanašajo na zagotavljanje kakovosti opreme za merjenje meteoroloških veličin in kakovosti meteoroloških storitev.

(2)Oseba iz prejšnjega odstavka mora za zagotavljanje kakovosti vzpostaviti in izvajati program zagotavljanja kakovosti.

(3)Minister predpiše vsebino in obliko programa zagotavljanja kakovosti opreme za merjenje meteoroloških veličin in meteoroloških storitev.

(1)Oseba, ki namerava izvajati meteorološke storitve na objektih ali napravah iz 20. člena tega zakona mora izpolnjevati predpisane pogoje in biti vpisana v evidenco oseb, ki lahko izvajajo meteorološke storitve (v nadaljnjem besedilu: evidenca).

(2)V evidenco se lahko vpiše oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo s področja meteorologije ali drugo univerzitetno izobrazbo in pet let delovnih izkušenj s področja meteoroloških storitev.

(3)Oseba iz prejšnjega odstavka zaprosi za vpis z vlogo, ki vsebuje podatke o prosilcu in dokazila o izpolnjenosti pogojev iz prejšnjega odstavka.

(4)Ministrstvo vpiše osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, v evidenco in o tem izda prosilcu potrdilo.

(5)Ministrstvo osebo iz prejšnjega odstavka izbriše iz evidence na njeno zahtevo in o tem izda potrdilo.

(1)Ministrstvo kot javno knjigo vodi:

1.register meteoroloških postaj iz 13. in 17. člena tega zakona in

2.evidenco oseb, ki lahko izvajajo meteorološke storitve iz 23. člena tega zakona.

(2)Podatki iz registra in evidence so javni, skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Register meteoroloških postaj vsebuje podatke o:

1.firmi in sedežu ali imenu in naslovu upravljavca in lastnika meteorološke postaje,

2.lokaciji meteorološke postaje,

3.tehničnih in prostorskih značilnosti meteorološke postaje, ki se nanašajo na zahteve iz 12. člena tega zakona in

4.vrsti meteoroloških opazovanj, ki se izvajajo na meteorološki postaji.

(1)Zaradi vodenja postopkov po tem zakonu ministrstvo o osebah, ki lahko izvajajo meteorološke storitve, vodi evidenco, ki vsebuje naslednje osebne podatke:

1.osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča,

2.datum in kraj rojstva,

3.EMŠO in

4.številko in datum potrdila o vpisu v evidenco.

(2)Oseba iz prejšnjega odstavka mora vsako spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka nemudoma sporočiti ministrstvu.

(1)Izvajalec državne meteorološke službe vodi zbirko podatkov državnih meteoroloških informacij in meteoroloških opazovanj z registriranih meteoroloških postaj.

(2)Zbirko podatkov državnih meteoroloških informacij in meteoroloških opazovanj z registriranih meteoroloških postaj sestavljajo podatki meteoroloških opazovanj na postajah državne mreže meteoroloških postaj, državne meteorološke informacije in meteorološki podatki, pridobljeni na podlagi mednarodne izmenjave meteoroloških podatkov.

(3)Podatki iz prejšnjih odstavkov so javni, skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(4)V zbirko podatkov iz drugega odstavka tega člena se vpisujejo tudi podatki, ki so jih dolžne pošiljati osebe iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.

(5)Izvajalec državne meteorološke službe hrani dokumentarno gradivo s podatki iz prejšnjih odstavkov skladno s predpisi o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

(6)Minister podrobneje določi vrste podatkov, ki se štejejo za državno meteorološko informacijo iz drugega odstavka tega člena.

(7)Minister podrobneje določi način sporočanja informacij, ki sestavljajo zbirke podatkov, in način določanja materialnih stroškov posredovanih informacij.

(1)Meteorološki izdelek o vremenskih in podnebnih razmerah, objavljen v javnih medijih, mora biti označen s podatkom o osebi, ki je meteorološki izdelek izdelala, in z navedbo poglavitnega vira meteoroloških podatkov, na podlagi katerih je bil izdelan.

(2)V javnih medijih se lahko objavljajo le tista meteorološka opozorila, ki jih je posredoval izvajalec državne meteorološke službe.

Oseba, ki pridobi podatke iz zbirk podatkov o meteorološki dejavnosti, mora navesti vir podatkov, če meteorološki izdelek ali kak drug izdelek, pripravljen na podlagi pridobljenih podatkov, objavi ali na drug način omogoči javnosti dostop do izdelka.

(1)Oseba, ki pridobi podatke iz zbirk podatkov po tem zakonu, krije samo predpisane stroške posredovanja teh podatkov, skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, če teh podatkov ne uporablja za izdelavo meteoroloških izdelkov in jih ne posreduje tretjim osebam.

(2)Oseba, ki pridobi podatke iz zbirk podatkov po tem zakonu zaradi izdelave meteoroloških izdelkov ali zaradi posredovanja tretjim osebam, mora kriti predpisane stroške pridobivanja teh podatkov.

(3)Oseba, ki želi pridobiti meteorološki izdelek, ki ni državna meteorološka informacija po tem zakonu, mora za ta izdelek kriti predpisane stroške, ki se nanašajo na njegovo pripravo in izdelavo.

(4)Vlada določi cene za storitev pridobivanja, izdelave in posredovanja podatkov iz zbirk podatkov po tem zakonu, za pripravo in izdelavo meteoroloških izdelkov, ki niso državna meteorološka informacija, in drugih meteoroloških storitev državne meteorološke službe, pri čemer upošteva materialne stroške in obseg dela pri pridobivanju, izdelavi in posredovanju podatkov ter drugih meteoroloških storitev.

(5)Izvajalec državne meteorološke službe mora sredstva, zbrana na podlagi določb drugega in tretjega odstavka tega člena, uporabiti za izboljšanje kakovosti storitev pridobivanja, izdelave in posredovanja podatkov iz zbirk podatkov po tem zakonu.

(1)Zaradi upoštevanja načel celovitosti in preventive iz 4. člena tega zakona mora pripravljavka ali pripravljavec prostorskega akta po predpisih o urejanju prostora (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec) pri pripravi prostorskega akta, s katerim se načrtuje objekt ali naprava iz 20. člena tega zakona, upoštevati smernice, ki se nanašajo na vremenske in podnebne razmere.

(2)Pripravljavec pridobi smernice iz prejšnjega odstavka od izvajalca državne meteorološke službe.

(1)Investitorica ali investitor (v nadaljnjem besedilu: investitor) objekta ali naprave iz 20. člena tega zakona mora pri njenem projektiranju pridobiti projektne pogoje, ki se nanašajo na upoštevanje vremena in podnebja ter postavitev meteorološke postaje, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov.

(2)Projektne pogoje izda izvajalec državne meteorološke službe.

(3)Upoštevanje projektnih pogojev se ugotavlja v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, v katerega mora biti vključen tudi izvajalec državne meteorološke službe.

(1)Za strokovno pomoč ministrstvu pri urejanju zadev v zvezi z meteorološko dejavnostjo se ustanovi Strokovni svet za vprašanja meteorološke dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Strokovni svet).

(2)Strokovni svet sestavlja deset članic ali članov (v nadaljnjem besedilu: član), ki so strokovnjakinje ali strokovnjaki za področja:

1.vpliva vremena in podnebja na zdravje ljudi, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za zdravje,

2.vpliva vremena na pomorski, cestni in železniški promet, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za promet,

3.letalske meteorologije, ki ju predlaga ministrstvo iz prejšnje točke,

4.uporabe meteoroloških podatkov in analiz v slovenski vojski, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za obrambo,

5.varstva ljudi in njihovega premoženja pred posledicami neugodnih vremenskih razmer, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

6.vpliva vremena in podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za kmetijstvo,

7.energetike, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za energijo,

8.državnih meteoroloških informacij, ki ju predlaga ministrstvo,

9.proučevanja vremena, podnebja in njunih sprememb, ki ju predlaga ministrstvo, in

10.razvoja in raziskav na področju meteorologije, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za znanost.

(3)Vsak član Strokovnega sveta ima tudi svojo namestnico ali namestnika, ki so strokovnjaki za področja iz prejšnjega odstavka.

(4)Minister imenuje člane Strokovnega sveta za obdobje šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

(1)Naloge Strokovnega sveta so zlasti:

1.dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov po tem zakonu,

2.dajanje mnenj o dolgoročnem in operativnem programu meteorološke dejavnosti,

3.dajanje mnenj o poročilu o meteorološki dejavnosti,

4.dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi s področji, ki jih pokrivajo, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za izvajanje nalog državne meteorološke službe.

(2)Strokovni svet o svojem delu enkrat letno pripravi poročilo in ga posreduje ministrstvu do 31. julija tekočega leta za preteklo leto.

(3)Minister poročilo iz prejšnjega odstavka objavi tako, da je dostopno javnosti.

(4)Administrativno in tehnično podporo za delovanje Strokovnega sveta zagotavlja ministrstvo.

(5)Naloge, način delovanja Strokovnega sveta, pogostost sestajanja in druge zadeve, pomembne za delovanje strokovnega sveta, se določijo s poslovnikom.

(6)Poslovnik pripravi Strokovni svet, uporabljati pa se začne, ko zanj pridobi soglasje ministra.

(1)Izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzira inšpekcija, pristojna za okolje.

(2)Naloge inšpekcijskega nadzora po tem zakonu opravljajo inšpektorji skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(3)Če inšpektor pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da so kršene določbe tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov, ima pravico in dolžnost, da odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi.

(4)Inšpektor lahko poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka:

1.prepove opravljanje nalog državne meteorološke službe, če ugotovi, da jih opravlja oseba zunaj državne meteorološke službe;

2.odredi začasno prenehanje uporabe registrirane meteorološke postaje, če ugotovi, da postaja ne izpolnjuje predpisanih zahtev;

3.odredi začasno prenehanje uporabe registrirane meteorološke postaje, če ugotovi, da upravljavec objekta ali naprave iz 20. člena tega zakona na zagotavlja ukrepov za zagotavljanje kakovosti opreme za merjenje meteoroloških veličin in storitev meteoroloških opazovanj;

4.odredi začasno prenehanje izvajanja meteoroloških storitev osebi, ki ni vpisana v evidenco oseb, ki lahko izvajajo meteorološka opazovanja;

5.odredi izvajanje predpisanih meteoroloških storitev na objektih iz 20. člena tega zakona, če ugotovi, da se ne izvajajo.

(5)Inšpektor predlaga ministrstvu izbris meteorološke postaje iz registra meteoroloških postaj, če njen upravljavec ne izvede ukrepa iz 2. točke prejšnjega odstavka.

(6)Poleg inšpekcije iz prvega odstavka tega člena opravlja nadzor nad izvajanjem določb 28. in 29. člena tega zakona v sladu s svojimi pristojnostmi tudi inšpekcija, pristojna za javne medije.

(1)Z globo od 100.000 do 30.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba če:

1.nepooblaščeno opravlja naloge državne meteorološke službe (tretji odstavek prvega člena in drugi odstavek 10. člena);

2.izvaja meteorološka opazovanja na objektu in napravi iz 20. člena tega zakona na meteorološki postaji, ki ni vpisana v register meteoroloških postaj (prvi odstavek 13. člena);

3.je izvedla spremembo na meteorološki postaji, pa tega ni prijavila ministrstvu (prvi odstavek 14. člena);

4.ne zagotavlja izvajanja predpisani meteoroloških storitev (prvi odstavek 20. člena);

5.izvaja meteorološke storitve na objektu in napravi iz 20. člena tega zakona nepooblaščena oseba (četrti odstavek 20. člena);

6.državni meteorološki službi brezplačno ne posreduje podatkov meteoroloških opazovanj (prvi odstavek 21. člena);

7.državni meteorološki službi ne poroča o neugodnih vremenskih razmerah, ali o njih ne obvesti pristojne službe ali uporabnike (četrti odstavek 21. člena);

8.ne zagotavlja ukrepov za zagotavljanje kakovosti opreme za merjenje meteoroloških veličin in storitev meteoroloških opazovanj na objektih ali napravah iz 20. člena tega zakona (prvi odstavek 22. člena);

9.je v javnih medijih objavila meteorološki izdelek, ki ni bil označen na predpisan način (prvi odstavek 28. člena);

10.je kot meteorološko opozorilo objavila meteorološko informacijo, ki jo ni izdelala državna meteorološka služba (drugi odstavek 28. člena);

11.je pridobila podatke iz zbirk meteoroloških podatkov in jih je objavila ali na drug način javnosti omogočila dostop do njih, pa ni navedla vira podatkov (29. člen).

(2)Z globo od 100.000 do 15.000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3)Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(4)Z globo od 30.000 do 900.000 se za prekršek kaznuje posameznik, če izvaja meteorološko opazovanje pa ni vpisana v evidenco oseb, ki lahko opravljajo meteorološko opazovanje (prvi odstavek 23. člena).

(1)Upravljavec obstoječega objekta ali naprave iz 20. člena tega zakona mora svoje delovanje uskladiti z določbami tega zakona v treh letih od uveljavitve predpisa iz petega odstavka 20. člena tega zakona.

(2)Za obstoječi objekt ali napravo iz prejšnjega odstavka se šteje objekt ali naprava, ki obratuje na dan uveljavitve predpisa iz petega odstavka 20. člena tega zakona ali je bilo do dne njegove uveljavitve zanjo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov.

(3)Določbe 31. člena tega zakona se ne uporabljajo za prostorske akte, katerih priprava in sprejem sta se začeli pred uveljavitvijo tega zakona.

(4)Določbe 32. člena tega zakona se ne uporabljajo za objekte in naprave, za katere je njihov investitor vložil zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov pred uveljavitvijo tega zakona.

(1)Minister imenuje člane Strokovnega sveta iz 33. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Ne glede na določbo četrtega odstavka 33. člena tega zakona traja prvi mandat štirim članom strokovnega sveta, ki jih določi minister, tri leta.

(1)Vlada izda izvršilne predpise iz 20. in 30. člena tega zakona v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona.

(2)Vlada sprejme prvi dolgoročni program meteorološke dejavnosti iz 5. člena tega zakona najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

(3)Vlada sprejme prvo poročilo o meteorološki dejavnosti iz 8. člena tega zakona do 31. oktobra 2008.

Minister izda izvršilne predpise iz 12., 13., 16., 18., 21., 22. in 27. člena tega zakona v treh letih od dneva uveljavitve tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 167. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 in 20/06).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati določbe drugega odstavka 118. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01) v delu, ki se nanaša na predpisovanje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati letalske meteorološke postaje, naprave in sistemi.

(3)Določbe Pravilnika o delu in instrumentalni opremi meteoroloških postaj in drugih služb za meteorološko pomoč v letalstvu na letališčih, ki so odprta za javni zračni promet (Uradni list SFRJ, št. 45/67) se uporabljajo le do uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 811-03/04-1/2 Ljubljana, dne 26. aprila 2006 EPA 663-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.