36. člen

(1)Glavne metode gradnje predorov so zbrane v preglednici VII-1. Izbira metode je odvisna od okoliščin gradnje in določa obliko prečnega prereza predora. Preglednica VII-1: Glavne metode gradnje predorov Metoda gradnje Primer uporabe Oblika prečnega prereza predora Opomba V odprti gradbeni jami (pokriti vkop) Pri nizkem nadkritju in/ali v poseljenem okolju Pogosto pravokotna, lahko tudi podkvasta Tudi različica »koroški pokrov«* Klasične metode (postopni izkop) Zaradi prilagodljivosti zelo široka uporaba Pogosto podkvasta ali krožna, lahko eliptična, v splošnem zelo prilagodljiva Glej VIII. poglavje. Izkop s strojem za vrtanje celotnega profila predora (TBM) – odprti sistem Dolgi predori v razmeroma homogenih geoloških danostih Krožna Glej 56. člen. Izkop s strojem za vrtanje celotnega profila predora (TBM) – zaprti sistem Dolgi predori v homogenih geoloških danostih, mehka tla Krožna Obloga (podporje) je vzdolž celotnega predora enaka. Glej 56. člen Potopljeni predor Pod vodotoki Pravokotna, krožna Metoda gradnje Primer uporabe Oblika prečnega prereza predora Opomba V odprti gradbeni jami (pokriti vkop) Pri nizkem nadkritju in/ali v poseljenem okolju Pogosto pravokotna, lahko tudi podkvasta Tudi različica »koroški pokrov«* Klasične metode (postopni izkop) Zaradi prilagodljivosti zelo široka uporaba Pogosto podkvasta ali krožna, lahko eliptična, v splošnem zelo prilagodljiva Glej VIII. poglavje. Izkop s strojem za vrtanje celotnega profila predora (TBM) – odprti sistem Dolgi predori v razmeroma homogenih geoloških danostih Krožna Glej 56. člen. Izkop s strojem za vrtanje celotnega profila predora (TBM) – zaprti sistem Dolgi predori v homogenih geoloških danostih, mehka tla Krožna Obloga (podporje) je vzdolž celotnega predora enaka. Glej 56. člen Potopljeni predor Pod vodotoki Pravokotna, krožna * Koroški pokrov imenujemo predhodno izvedbo armiranobetonskega oboka v stropu predora v odprti gradbeni jami, pod katerim se pozneje izkoplje predor s klasičnimi metodami.

(2)Izbira med posameznimi metodami je odvisna predvsem od:

-       geometrijskih zahtev (dolžine in prečnega profila predora, višine nadkritja in oblike površja),

-       geoloških in geotehničnih razmer na širšem območju načrtovane gradnje,

-       drugih naravnih danosti (npr. predor pod vodotokom),

-       načrtovane rabe prostora nad predorom ali že izrabljenega prostora, povezanega z občutljivostjo morebitnih objektov za deformacije, ki bi nastale med gradnjo predora,

-       rezultatov ekonomske presoje gradnje,

-       presoje tveganja gradnje in drugih okoliščin (občutljivost za miniranje, hrup).