2. člen

(1)Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot v tehničnih predpisih posamezne stroke, udeležene pri projektiranju, gradnji, upravljanju in vzdrževanju predorov.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.»cestni predor« je podzemni gradbeni objekt v trasi ceste, s katerim se omogoča:

-   ohranjanje poteka ceste v predpisanih mejah geometrijskih in tehničnih elementov ceste skozi reliefne pregrade,

-   zagotavljanje zaščite okolja ceste pred čezmernimi škodljivimi vplivi cestnega prometa,

-   izvedba podzemnega poteka ceste na območjih, na katerih je zaradi krajinskih ali urbanih značilnosti ali drugega pomembnega elementa rabe prostora ni mogoče zgraditi na površini;

2.»pokriti vkop« je podzemni gradbeni objekt obokane ali pravokotne oblike v trasi ceste, ki je izveden v vkopu in naknadno zasut;

3.»galerija« je gradbeni objekt, praviloma pravokotne ali ločne oblike, ki je zgrajen po sistemu odprte gradnje na lavinsko (sneg, kamenje) ogroženih mestih v trasi ceste. Galerija je lahko zasuta, delno zasuta ali nezasuta. V zunanji steni so navadno izdelane odprtine v obliki oboka ali pravokotnika. Zahteve za izvedbo stene z odprtinami so iste kakor za izvedbo stebričaste vmesne stene;

4.»podvoz« je gradbeni objekt v cestnem telesu, ki omogoča višinsko ločeno križanje ceste z drugimi prometnicami (pot, cesta, železniška proga) tako, da druga prometnica poteka pod cesto. Krovna konstrukcija podvoza je načelno hkrati že podlaga voziščne konstrukcije ceste, lahko pa je med njima zgrajen še del nasipa;

5.»podhod« je gradbeni objekt, po obliki in izvedbi enak podvozu, omogoča pa višinsko ločeno križanje ceste s pešpotjo in/ali kolesarsko potjo ali s površino, ki omogoča prehajanje visoke divjadi;

6.»bazni predor« je predor, ki poteka skozi greben čim bolj pravokotno na plastnice terena brez spreminjanja vertikalnega poteka ceste (iz doline v dolino). Niveleta ceste med vstopnim in izstopnim delom je v čim blažjem nagibu, vendar nikdar v kadunjasti izvedbi;

7.»slemenski predor« je predor, ki poteka skozi greben čim bolj pravokotno na plastnice terena na višini, do katere je še možno dvigniti niveleto ceste. Niveleta načelno poteka pred predorom in za njim v vzponu oziroma padcu, tako da v predoru doseže najvišjo nadmorsko višino na tistem območju;

8.»pobočni predor« je predor, ki poteka skozi pobočje prečno na padnice terena. Niveleta ceste med vstopnim in izstopnim delom je v čimblažjem nagibu, vendar v nobenem delu v kadunjasti izvedbi;

9.»depresijski predor« je predor, ki poteka v ravninskem terenu pod večjimi vodotoki ali pod območjem posebne rabe v prostoru. Niveleta ceste je v takem predoru projektirana z eno ali več konkavnimi zaokrožitvami, uvedenimi med vstopno tangento v padcu k predoru in izstopno tangento v vzponu od predora. Zahtevani so posebni ukrepi in oprema za odvodnjavanje predora in za odvajanje škodljivih plinov;

10.»enosmerni predor« je predor, pri katerem vožnja v predorski cevi poteka na vseh prometnih pasovih v isto smer. Hitrost vožnje skozenj je omejena na največ 100 km/h;

11.»dvosmerni predor« je predor, pri katerem promet v predorski cevi poteka v dveh nasprotnih smereh. Med njima je treba predvideti dodatno zaščitno širino 0,50 m. Hitrost vožnje skozi dvosmerni predor je omejena na največ 80 km/h;

12.»enopasovni predor« je predor, ki ima samo en vozni pas. Praviloma se uporablja pri enosmernih enopasovnih krakih vozlišč in cestnih priključkov, za druge potrebe pa le izjemoma, če se s posebno študijo dokaže zadostna prometna varnost in deluje pod posebnim prometnim režimom (semafor, razširjeno vozišče ipd.);

13.»dvopasovni predor« je predor, ki ima dva vozna pasova, namenjena za enosmerni ali dvosmerni promet;

14.»večpasovni predor« je predor, ki ima več prometnih pasov. To so lahko trije vozni pasovi ali pa dva vozna in en dodatni pas. Večpasovni predor je praviloma največ tripasoven. Izjema so primeri, ko se v predoru priključujejo oziroma izključujejo kraki cestnega priključka;

15.»enocevni predor« je predor, ki ima eno samo predorsko cev. Kadar je izveden kot prva faza gradnje dvocevnega predora, je treba pri načrtovanju predvideti ukrepe, ki omogočajo nemoteno zgraditev druge cevi;

16.»dvocevni predor« je predor, ki ima dve predorski cevi, po katerih praviloma poteka enosmerni promet. Cevi predora sta razmaknjeni in praviloma vzporedni;

17.»večcevni predor« je predor, ki ima več kakor dve cevi. Raba cevi je lahko različna za vsak primer posebej (dvocevni predor s podzemnimi kraki cestnega priključka, dodatna cev za pešce oziroma kolesarje, kombinirani cestni in železniški predor ipd.);

18.»prečnik« je predor, ki povezuje dve cevi dvo- ali večcevnega predora. Omogoča zasilno preusmeritev prometa oziroma umik ljudi v izjemnih primerih in se uporablja kot pomožni objekt pri vzdrževanju predora. Dimenzije prereza so odvisne od namena uporabe;

19.»kratki predor« je predor dolžine do 200 m. Geometrijski elementi cestne osi so omejeni samo s preglednostjo, pri preseganju prečnega nagiba za 4 odstotke je treba razširiti obok predora, širina vozišča poteka skozi predor v nespremenjeni sestavi in dimenzijah, hitrost pa ni posebej omejena;

20.»srednje dolgi predor« je predor dolžine od 200 do 1000 m. Horizontalni elementi so omejeni s preglednostjo in maksimalnim prečnim nagibom 4 odstotke, vzpon nivelete je omejen, sestav in dimenzija elementov vozišča sta lahko spremenjena, hitrost je omejena;

21.»dolgi predor« je predor dolžine nad 1000 m. Horizontalni elementi so omejeni s preglednostjo in maksimalnim prečnim nagibom 4 odstotke, vzpon nivelete je minimalen in na ravni zagotavljanja odvodnjavanja, sestav in dimenzije elementov vozišča so praviloma preurejeni in prilagojeni, hitrost je omejena;

22.»oprema predora« so naprave, ki zagotavljajo nemoten in prometno varen potek prometa v delno omejenih razmerah, hkrati pa omogočajo izvedbo posebnih ukrepov v posebnih razmerah. K tej opremi se štejejo tudi elementi, ki so nameščeni na cestišču na potrebni razdalji pred vhodom v predor;

23.»odprta gradnja« je način izvedbe, pri katerem se podzemni gradbeni objekti deloma ali v celoti zgradijo v odprtem vkopu in naknadno zasujejo;

24.»odprta trasa« je del ceste zunaj območja podzemnih gradbenih objektov;

25.»smerno vozišče« je vsako izmed obeh vozišč dvosmerne ceste, na kateri sta vozišči za posamezno smer vožnje fizično ali samo s talno signalizacijo ločeni med seboj, in je pri normalnem obratovanju ceste namenjeno izključno samo za vožnjo ali v eni ali v drugi smeri;

26.»vozni pas« je prometni pas, ki poteka po desni strani vozišča in je pri normalnem obratovanju ceste namenjen za vožnjo v eni smeri. Odvisno od vrste ceste je na vozišču lahko en, dva ali več voznih pasov. Na dvosmerni dvopasovni cesti se posamezen vozni pas lahko uporablja tudi za prehitevanje v nasprotni smeri, kjer in kadar je to tehnično in prometno mogoče in dovoljeno;

27.»prehitevalni pas« je prometni pas na vozišču, ki poteka po levi strani vzdolž enega ali več voznih pasov in je pri normalnem obratovanju ceste namenjen za prehitevanje, pri močno zgoščenem prometnem toku pa tudi kot dodatni vozni pas;

28.»portal« je začetek oziroma konec predora na prehodu v odprto traso. V širšem pomenu je portalno območje tisti del odprte trase pred predorom, kjer so nameščeni objekti, oprema in naprave, potrebne za nemoteno in varno uporabo predora;

29.»začasni portal« predstavlja stacionažo začetka podzemnega izkopa predora. Del predora med začasnim in končnim portalom je zgrajen kot galerija ali pokriti vkop;

30.»vmesna stena« je srednja podporna konstrukcija pri dvo- ali večcevnih pokritih vkopih, galerijah in podvozih v pravokotni obliki, izvedena kot zid ali s stebri. Če je izvedena s stebri, mora biti spodnji del med stebri do višine 1,20 m izpolnjen z vmesnim polnim ali votlim zidom (parapetom) enake debeline kakor stebri, da je zunanja površina po celi dolžini stene ravna. V objektih, ki so namenjeni za vozno hitrost do 80 km/h, se ravnost med stebri namesto z vmesnim zidom lahko deseže z namestitvijo večlamelne varnostne ograje;

31.»odstavna niša« je prostor v podzemnem gradbenem objektu za zaustavljanje vozil v nuji, kadar odstavni pas ni predviden. Zgrajena je na desni strani vozišča v smeri vožnje in je glede na vrsto prometa skozi objekt opremljena z dodatno opremo;

32.»čistilna niša« je manjši pomožni prostor v steni predora, namenjen vzdrževanju drenažnega sistema in sistema odvodnjavanja predora;

33.»dolžina predora« je določena z dolžino najdaljšega voznega pasu, kjer je ta povsem nadkrit;

34.»TEN« je kratica za vseevropsko prometno mrežo (Trans European Network);

35.»geotehnični del projekta predora« so računski modeli in načrti izkopa ter podgradnje, s katerimi se zagotavlja, da predor izpolnjuje bistvene zahteve v danih geološko-geotehničnih razmerah.

(3)Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, katerih pomen ni določen v prvem in drugem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, varnost cestnega prometa in projektiranje cest, ter predpisi s področja urejanja prostora, graditve objektov, gradbenih proizvodov in opravljanja geodetske dejavnosti.