Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnih plinov

Ta pravilnik določa enotna merila za ugotavljanje zalog in virov nafte, kondezatov in naravnega plina (v nadaljnjem besedilu: mineralne surovine), pogoje za njihovo razvrščanje v kategorije in razrede, način izračunavanja, evidentiranja in vodenja evidence, vsebino elaboratov o zalogah in virih mineralnih surovin, način in postopek potrditve zalog in virov ter način poročanja in izdelave bilanc zalog in virov mineralnih surovin.

Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: – bilančne zaloge so zaloge, ki se lahko po obstoječi stopnji znanosti, tehnike, tehnologije in ekonomike gospodarno izkoriščajo, – geološke zaloge so skupne ugotovljene ali ocenjene zaloge mineralnih surovin znotraj nahajališča ali rudnega telesa brez upoštevanja odkopnih in industrijskih izgub, katerih razvrstitev je shematsko prikazana v Prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika, – geološko-ekonomska ocena nahajališča je ocena, s katero se določa bilančnost zalog v nahajališčih, ki so v fazi raziskav, – kategorizacija zalog določa razvrstitev ugotovljenih zalog na podlagi stopnje raziskanosti v zaloge kategorije A, B in C(1) ter vire C(2), D(1) in D(2), – kondenzati so ogljikovodiki v plinastem stanju pod določenimi razmerami v nahajališčih, ki prehajajo v tekoče stanje pri znižanju tlaka, – nafta je surova nafta, ki se dobiva iz naftnih nahajališč, – naftno nahajališče je naravno nakopičenje nafte v zemljinih plasteh, ki ga je mogoče v danih okoliščinah ekonomsko izkoriščati, – naftno polje je območje več naftnih nahajališč, časovno in genetsko povezanih med seboj, – naravni plini so ogljikovodikovi plini, ogljikovodikovi plini s primesmi drugih naravnih plinov in drugi naravni plini pomembni za gospodarstvo, – odkopne zaloge predstavljajo tiste količine bilančnih zalog mineralnih surovin, ki se lahko na sodobni ravni znanosti in tehnike ekonomično izkoriščajo ob določenih izgubah pri odkopavanju, – izvenbilančne zaloge so zaloge, ki se ne morejo po obstoječi stopnji znanosti in tehnike ekonomično izkoriščati, – tehnično-ekonomska ocena nahajališča je ocena, s katero se določa bilančnost zalog v nahajališčih, ki so v fazi izkoriščanja.

Glede na raziskanost nahajališč, poznavanje kakovosti mineralne surovine in parametrov za ugotavljanje zalog in virov se geološke zaloge razvrščajo v ugotovljene zaloge kategorije A – dokazane zaloge, B – raziskane zaloge in C(1) - premalo raziskane zaloge in v vire kategorije C(2) – perspektivni viri,D(1) – pričakovani viri in D(2) -predpostavljeni viri.

Razvrščanje zalog in virov mineralnih surovin v ustrezne kategorije je pogojeno s stopnjo poznavanja: 1. prostorskega položaja kolektorja, 2. fizikalnih lastnosti kolektorja, 3. fizikalnih in kemičnih lastnosti fluidov, 4. razmerja PVT fluidov, 5. proizvodnih značilnosti nahajališča.

Ugotovljene in razvrščene zaloge in viri mineralnih surovin izražajo stopnjo njihove raziskanosti in pripravljenosti za nadaljnje izkoriščanje, in sicer: 1. bilančne zaloge kategorij A in B kot podlaga za projektiranje obdelave nahajališča in priprave za proizvodnjo; 2. zaloge kategorije C(1) kot podlaga za projektiranje raziskovalnih del v nahajališču; bilančne zaloge kategorije C(1)kot podlaga za poskusno proizvodnjo zaradi raziskav proizvodnih možnosti nahajališča; izjemoma kot podlaga za izdelavo projektov za obdelavo nahajališč v podmorju in majhnih nahajališčih; 3. viri kategorije C(2) kot podlaga za izdelavo projektov detajlnih raziskav za odkrivanje nahajališča; 4. viri kategorije D(1) kot podlaga za izdelavo programov ali projektov detajlnih geoloških raziskav v prognoznih conah, kjer se akumulirata nafta in naravni plin, ter na novih lokacijah v okviru produktivnih regij; 5. viri kategorije D(2) kot podlaga za programiranje del oziroma izdelavo projektov namenskih regionalnih raziskav in presojo potencialnosti raziskovalnih prostorov.

V kategorijo A se razvrščajo ugotovljene zaloge mineralnih surovin v nahajališču ali delu nahajališča, ki so ugotovljene z vrtinami z dotokom fluidov, dobljenih z osvajanjem vrtin, predvidenih za proizvodnjo. Pri tem se ugotovi tudi: geološka sestava, oblika in velikost nahajališča ali njegovega dela, kolektorske lastnosti, položaj nahajališča ter fizikalno-kemične značilnosti fluidov. Za ugotovljene zaloge mineralnih surovin kategorije A je možnost izkoriščanja ugotovljena s kompletnim hidrodinamičnim preskusom vrtin v ustreznem razporedu odvisno od značilnosti nahajališča. Za razvrstitev ugotovljenih zalog mineralnih surovin v kategorijo A morajo biti poleg osnovnih pogojev navedenih v prvem in prejšnjem odstavku tega člena izpolnjeni še naslednji pogoji: 1. nahajališče ali del nahajališča mora biti raziskano z vrtinami po vsej površini, tako da število vrtin zagotavlja točnost ugotovljenih zalog; 2. razprostranjenost zalog je omejena s tektonskimi, litološkimi in stratigrafskimi ekrani in faznimi mejami fluidov; 3. fazne meje fluidov so popolnoma določene; 4. efektivna debelina kolektorja mora biti določena s kvantitativno interpretacijo karotažnih diagramov na vseh vrtinah na območju zalog in primerjana s podatki jedrovanj kolektorja nahajališča; 5. fizikalne lastnosti kolektorskih kamnin, kot so poroznost, prepustnost in zasičenost z vodo, morajo biti določene z laboratorijskimi analizami vzorcev jeder in z interpretacijo karotažnih diagramov. Za nahajališča ali skupino nahajališč, ki tvorijo pridobivalni objekt, se morajo: 1. določiti fizikalne in kemične lastnosti fluidov, 2. določiti začetne razmere v nahajališču (statični tlak in temperatura), ugotovljene z globinskimi meritvami, 3. določiti razmerja PVT fluidov, 4. opraviti hidrodinamični preizkusi zadostnega števila vrtin. Če so v nahajališču poleg ugotovljenih zalog mineralnih surovin kategorije A ugotovljene tudi zaloge nižje kategorije, se meja med zalogami kategorije A in zalogami nižje kategorije določi glede na geološke in proizvodne značilnosti nahajališča.

V kategorijo B se razvrščajo ugotovljene zaloge mineralnih surovin v nahajališču ali delu nahajališča, ki so ugotovljene z nekaj vrtinami, iz katerih je dobljen dotok fluidov z osvajanjem in potrjen s hidrodinamičnimi meritvami ali s poskusno proizvodnjo. V drugih vrtinah je prisotnost fluidov ugotovljena s karotažnimi meritvami, jemanjem jedra ali testiranjem med vrtanjem. Za zaloge kategorije B morajo biti ugotovljeni: geološka sestava, oblika in velikost nahajališča ali njegovega dela, kolektorske lastnosti, nahajališčne razmere ter fizikalne in kemične značilnosti fluidov. Za razvrstitev zalog mineralnih surovin v kategorijo B morajo biti poleg osnovnih pogojev navedenih v prvem in prejšnjem odstavku tega člena izpolnjeni še naslednji pogoji: 1. nahajališče ali del nahajališča mora biti raziskano z zadostnim številom vrtin, ki so razporejene tako, da omogočajo ugotovitev njihove geološke zgradbe, oblike, velikosti in meja, 2. razprostranjenost zalog je omejena s tektonskimi, litološkimi in stratigrafskimi ekrani in faznimi mejami fluidov, 3. fazne meje fluidov morajo biti določene, 4. efektivna debelina kolektorja mora biti določena s kvantitativno interpretacijo karotažnih diagramov na vseh vrtinah na območju zalog kategorije B in preverjena s podatki jedrovanja kolektorja nahajališča najmanj na eni vrtini, 5. fizikalne lastnosti kolektorskih kamnin, kot so poroznost, prepusnost in nasičenost z vodo, morajo biti določene z laboratorijskimi analizami razpoložljivih vzorcev jeder vrtin in z interpretacijo karotažnih diagramov. Za nahajališča ali skupino nahajališč, ki pomenijo eksploatacijski objekt, se morajo: 1. določiti fizikalne in kemične lastnosti fluidov, 2. določiti začetne razmere v nahajališču (statični tlak in temperatura), ugotovljene z globinskimi meritvami, 3. določiti razmerja PVT fluidov, 4. opraviti hidrodinamični preizkus v nekaj vrtinah. Če so v nahajališču poleg zalog mineralnih surovin kategorije B ugotovljene tudi zaloge kategorije C(1), se meja med njimi določi glede na geološke in proizvodne značilnosti nahajališča.

V kategorijo C(1) se razvrščajo ugotovljene zaloge mineralnih surovin v nahajališču ali delu nahajališča, ki so odkrite z raziskovalnimi vrtinami. Dotok fluidov se doseže z osvajanjem in hidrodinamičnimi raziskavami najmanj na eni raziskovalni vrtini. Meje nahajališča so določene na podlagi podatkov geološko-geofizikalnih raziskav in vrtanja. Za ugotovljene zaloge mineralnih surovin kategorije C(1), so deloma ugotovljeni tudi parametri nahajališča, nahajališčne razmere in kakovost fluidov. Za razvrstitev ugotovljenih zalog mineralnih surovin v kategorijo C(1) morajo biti poleg osnovnih pogojev navedenih v prvem odstavku tega člena in parametrov v drugem odstavku tega člena izpolnjeni tudi pogoji za naslednja primera izračuna zalog: a) v primeru, kadar so v nahajališču tudi zaloge razvrščene v višje kategorije od kategorije C(1): 1. območje, ki obsega zaloge kategorije C(1), mora biti določeno z mejo proti višji kategoriji zalog in s konturo nahajališča, 2. kot fazne meje fluidov se privzamejo fazne meje, določene pri izračunu zalog višjih kategorij, 3. za fizikalne značilnosti kolektorja in fluidov ter za razmere v nahajališču se vzamejo vrednosti, ki so bile določene pri izračunu zalog višjih kategorij v istem nahajališču; b) v primeru, kadar so v nahajališču pogoji za razvrstitev zalog samo v kategorijo C(1): 1. območje, ki obsega zaloge kategorije C(1), se razteza po vsem nahajališču do določenih oziroma domnevnih meja, 2. če stik z vodo ni ugotovljen, tvori konturo nahajališča projekcija izolinije spodnje meje intervala, v katerem je bil ugotovljen dotok nafte ali plina, na strukturno karto krovnine nahajališča, izdelano na podlagi podatkov detajlnih geoloških, geofizikalnih raziskav in podatkov vrtin, 3. za fizikalne značilnosti kolektorja in fluidov ter za razmere v nahajališču se uporabijo vrednosti iz najbližjih podobnih nahajališč, če vrednosti teh parametrov niso določene z direktnimi merjenji na vrtini ali vrtinah na samem nahajališču. V primeru izračuna zalog mineralnih surovin iz točke a) in b) prejšnjega odstavka tega člena: – mora biti razprostranjenost zalog kategorije C(1) omejena tudi z indiciranimi tektonskimi, litološkimi in stratigrafskimi ekrani in faznimi mejami fluidov; – mora biti efektivna debelina kolektorja določena s kvantitativno interpretacijo karotažnih diagramov vseh vrtin na območju zalog kategorije C(1). V primeru, da je med dvema blokoma z zalogami mineralnih surovin višjih kategorij blok, na katerem ob izračunu zalog ni vrtin, v okviru nahajališča pa obstaja medsebojna hidrodinamična zveza, se lahko zaloge v tem bloku uvrstijo v kategorijo C(1).

V kategorijo C(2) se razvrščajo viri nafte in plina, katerih prisotnost se predpostavlja na podlagi podrobnih geološko-geofizikalnih raziskav, in sicer: 1. v ločenih strukturno-tektonskih ali litofacialnih enotah v podaljšku nahajališča ali vertikalnega razvoja že ugotovljenih nahajališč nafte in plina ali samo nahajališč plina, 2. na novih lokacijah, ki so v mejah con, kjer se akumulirajo ogljikovodiki in v katerih so bila v enakih naravnih rezervoarjih odkrita nahajališča nafte in plina ali samo nahajališča plina. Za vire mineralnih surovin kategorije C(2) se parametri naravnih rezervoarjev in fluidov ocenjujejo po analogiji z obstoječimi nahajališči in vrtinami. Za razvrstitev virov mineralnih surovin v kategorijo C(2) morajo biti poleg osnovnih pogojev navedenih v prvem in prejšnjem odstavku tega člena izpolnjeni še naslednji pogoji: 1. strukturna oblika perspektivnega nahajališča mora biti pretežno pojasnjena glede na možnost obstoja pasti za akumulacijo nafte in plina, 2. razprostranjenost kolektorskih in zaščitnih kamnin je predpostavljena na podlagi strukturno-facialne analize raziskovanega območja ali na podlagi podatkov predhodnega vrtanja, 3. perspektivno nahajališče mora biti v konturi predpostavljene pasti za akumulacijo nafte in plina. Na naftnih in plinskih poljih, kjer so ugotovljene zaloge nafte in plina, se v vire kategorije C(2) uvrščajo viri v nahajališčih, ki so navrtani in so nad nahajališči z zalogami ali pod njimi, če so v njih ugotovljene pozitivne indikacije nafte in plina. Za fizikalne značilnosti kolektorja perspektivnega nahajališča se vrednosti prevzamejo na podlagi analiz jeder ter kvantitativne interpretacije karotažnih meritev iz raziskovalnih vrtin na prostoru ali raziskovalnem območju, na katerem je izločeno perspektivno nahajališče. Fizikalne in kemične lastnosti fluidov, nahajališčne razmere in proizvodne značilnosti perspektivnega nahajališča so predpostavljene na podlagi enakih podatkov iz znanih nahajališč v kolektorjih enakega tipa ter stratigrafske pripadnosti v mejah raziskovalnega območja odvisno od globine domnevnega nahajališča in njegove lege v prostoru.

V kategorijo D(1) se razvrščajo viri nafte in plina, ki jih je mogoče pričakovati na podlagi rezultatov regionalnih geoloških in geofizikalnih raziskav. Za vire kategorije D(1) je: 1. prisotnost naravnega rezervoarja na pričakovanem območju, njegova strukturna oblika in način izolacije približno pojasnjena; 2. prisotnost nafte in plina indicirana na raziskovalnem območju v istem naravnem rezervoarju. Parametri za izračun virov kategorije D(1) se predvidevajo. Za razvrstitev virov mineralnih surovin v kategorijo D(1) morata biti poleg osnovnih pogojev navedenih v prvem in prejšnjem odstavku tega člena izpolnjena še naslednja pogoja: 1. da se predpostavlja obstoj pasti za akumulacijo nafte in plina v prognoznem nahajališču, tip in velikost pasti (konture prognoznega nahajališča) ter vrsta kolektorskih in krovnih kamnin na podlagi interpretacije podatkov regionalnih geoloških in geofizikalnih raziskav ter vrtin na raziskovalnem območju, 2. da se fizikalne lastnosti kolektorja ter fizikalne in kemične lastnosti fluida in nahajališčne razmere prognoznega nahajališča prikažejo na podlagi podatkov istega naravnega rezervoarja iz raziskovalnega območja ali da se fizikalne in kemične lastnosti fluida predvidevajo na podlagi interpretacije organsko-geokemičnih analiz in paleogeološke rekonstrukcije razvoja raziskovalnega prostora.

V kategorijo D(2) se razvrščajo viri nafte in plina, ki jih je mogoče oceniti na podlagi temeljnih geoloških in geofizikalnih raziskav. Za razvrstitev virov mineralnih surovin v kategorijo D(2) morajo biti poleg osnovnega pogoja navedenega v prejšnjem odstavku tega člena izpolnjeni še naslednji pogoji: 1. da je raziskovano območje orientacijsko znano v smislu razprostranjenosti in debeline slojev, v katerih je možen obstoj naravnega rezervoarja; 2. da se predpostavljajo razprostranjenost naravnega rezervoarja, njegove značilnosti ter možnosti oblikovanja in ohranitve nahajališča, 3. da se predpostavljajo parametri, potrebni za izračun virov. Prisotnost nafte in plina se predpostavlja na podlagi geološke analogije s podobnimi raziskovalnimi območji, v katerih so najdena nahajališča nafte in plina na podlagi ugodnih rezultatov organsko-geokemičnih analiz in ugodnih okoliščin v času sedimentacije bazena v delu sedimentnega zaporedja.

Na podlagi tehnično-ekonomske ocene izkoriščanja se ugotovljene zaloge klasificirajo v bilančne in izvenbilančne razrede. V izvenbilančnem razredu se zaloge razvrščajo na: – neizkoristljive v nahajališčih, kjer so bilančne zaloge, – zaloge v nahajališčih brez rentabilne proizvodnje (majhne zaloge, slabo kakovost mineralnih surovin, majhna ali nikakršna produktivnost vrtin in zapletenih pogojev izkoriščanja) in – zaloge v izčrpanih ali opuščenih nahajališčih.

Bilančne zaloge se določajo s tehnično-ekonomsko oceno. Bilančne zaloge mineralnih surovin kategorij A in B se tehnično-ekonomsko ocenijo v fazi projektiranja obdelave in priprave polja za pridobivanje. Bilančne zaloge mineralnih surovin kategorije C(1) se tehnično-ekonomsko ocenijo v fazi projektiranja obdelave in priprave polja za pridobivanje samo orientacijsko.

Tehnično-ekonomska ocena zalog mineralnih surovin temelji na naravnih in vrednostnih kazalcih. Naravni kazalci so: ocena zalog mineralnih surovin in možnosti njihovega izčrpanja v odvisnosti od razmer v nahajališču, kakovosti mineralne surovine in tehnoloških možnosti njenega izkoriščanja. Vrednostni kazalci so: ocenjena potrebna sredstva za proizvodno obdelavo polja, stroški za investicijsko izgradnjo objektov (sistema za zbiranje, pripravo in odpremo surovine in drugih potrebnih objektov) ter proizvodni stroški in vrednost mineralne surovine. Na podlagi naravnih in vrednostnih kazalcev se ugotavlja bilančnost zalog mineralnih surovin in določi njihova klasifikacija.

Ugotovljene zaloge mineralnih surovin kategorij A, B in C(1) se izračunavajo: 1. za nafto, 2. za kondenzate, 3. za naravne pline.

Ugotovljene zaloge mineralnih surovin kategorij A, B in C(1) se izračunavajo posebej za vsako nahajališče, in sicer: 1. za naftna nahajališča, 2. za plinska nahajališča, 3. za plinsko-kondenzatna nahajališča, 4. za raztopljeni plin v naftnih nahajališčih, 5. za plinske kape naftnih nahajališč. Viri mineralnih surovin kategorij C(2), D(1) in D(2) se posebej izračunavajo: 1. za kategorijo C(2) za vsako perspektivno naftno ali plinsko nahajališče, 2. za kategorijo D(1) za prognozno cono akumuliranja (izraženo v pogojni količini nafte), 3. za kategorijo D(2) za raziskovalni prostor, sedimentacijski bazen ali regionalno razprostranjenost naravnega rezervoarja (izraženo v pogojni količini nafte).

Ugotovljene zaloge in viri mineralnih surovin se prvič izračunajo v fazi raziskovanja, ko se na raziskovalnem območju izpolnijo vsi pogoji in parametri, ki so predvideni s tem pravilnikom. Ugotovljene zaloge in viri mineralnih surovin se ponovno izračunajo: 1. v fazi raziskav: a) po izvedbi raziskovalnih projektov, določenih v 2. do 5. točki 4. člena tega pravilnika, b) v fazi raziskovanja ali v fazi priprave nahajališča za proizvodnjo, ko opravljena raziskovalna dela pokažejo bistvene spremembe količin zalog in virov mineralnih surovin oziroma potrebo po novi kategorizaciji zalog in virov. 2. v fazi izkoriščanja nahajališča: a) ko se po analizi dinamike proizvodnje nahajališča ali ponovnim preizkušanjem ugotovljenih parametrov izkaže, da je potrebno njihove vrednosti spremeniti, b) ko se bistveno spremenijo razpoložljivi podatki, dobljeni z novimi vrtinami, c) ko se z uporabo metode obdelave nahajališča za povečanje koeficienta izkoriščanja bistveno spremenijo razmere v nahajališču.

Za izračun zalog mineralnih surovin kategorij A, B in C(1) se uporabljajo naslednje metode: 1. prostorninska metoda; 2. metoda materialnega ravnovesja; 3. statistična metoda; 4. metoda matematičnega modeliranja. Izbira metode je odvisna od količine in zanesljivosti razpoložljivih podatkov za izračun zalog.

Viri mineralnih surovin kategorij C(2), in D(1) se izračunavajo s prostorninsko metodo. Viri kategorije D(2) se izračunavajo po metodi geološke analogije.

Zaloge in viri mineralnih surovin se izražajo pri standardnih pogojih 288,15 K (15 °C) in 101,325 kPa (1,01325 bar), in sicer: 1. nafta (N) – v tonah (t), prikazuje se v tisoč tonah (10(na 3) t); 2. kondenzat (N) – v tonah (t), prikazuje se v tonah (t); 3. plini (G) – v kubičnih metrih (m3), prikazuje se v milijonih kubičnih metrov (10(na 6)); 4. viri kategorije D(1) in D(2) se izražajo s pogojno količino nafte v tonah (t), prikazujejo se v tisoč tonah (10(na 3) t).

Za vsako nahajališče z ugotovljenimi zalogami kategorij A, B in C1 se poleg zalog ogljikovodikovih plinov prikazujejo tudi zaloge drugih naravnih plinov, če imajo gospodarski pomen. Izračunajo se v odstotkih njihove vsebine v ugotovljenih zalogah plina. Ugotovljene zaloge plina v nahajališču se zmanjšajo za izračunano količino ugotovljenih zalog drugih naravnih virov.

Ugotovljene zaloge stabilnega kondenzata kategorij A in B se izračunajo tako, da se predhodno izračunane ugotovljene zaloge plina pomnožijo s povprečno začetno vsebino stabilnega kondezata v plinu izraženega v cm3/m3 pri standardnih pogojih. Ugotovljene zaloge plina se zmanjšajo za izračunano količino ugotovljenih zalog stabilnega kondenzata.

Ugotovljene zaloge raztopljenega plina v nafti se izračunajo z množenjem predhodno računsko ugotovljenih zalog in virov nafte s srednjo vsebnostjo raztopljenega plina v nafti pri začetnih razmerah v nahajališču, izraženega v m3/m3 pri standardnih pogojih.

Pri izračunavanju ugotovljenih zalog morajo biti znani naslednji parametri: 1. pri naftnih nahajališčih: – skupna površina nahajališča (A, v m2); – srednja efektivna debelina kolektorja (h(e), v m); – skupna prostornina kolektorja (V, v m3); – povprečna poroznost kolektorja (Ø, v delih enote); – povprečna začetna nasičenost kolektorja z vodo (S(w), v delih enote); – prostorninski faktor za nafto pri začetnih nahajališčnih razmerah (B(oi)); – prostorninska masa nafte (p, v kg/m3) pri standardnih pogojih; – količina raztopljenega plina v nafti pri začetnih nahajališčnih razmerah (R(si), v m3/ m3), 2. pri plinskih nahajališčih in plinskih kapah naftnih nahajališč: – skupna površina nahajališča (A, v m2); – srednja efektivna debelina kolektorja (h(e), v m); – skupna prostornina kolektorja (V, v m3); – povprečna poroznost kolektorja (Ø, v delih enote); – povprečna začetna nasičenost kolektorja z vodo (S(w), v delih enote); – prostorninski faktor za plin pri začetnih nahajališčnih razmerah (B(gi) kot brezdimenzijska vrednost); – analiza sestave naravnega plina (v molskih odstotkih), 3. pri plinsko-kondenzatnih nahajališčih poleg parametrov, ki so navedeni za naftna in plinska nahajališča, tudi fazna razmerja (plin-kondenzat) ter njihov komponentni sestav v molskih odstotkih.

Poroznost kolektorja se izračuna na naslednje načine: 1. pri intergranularni poroznosti se povprečna vrednost poroznosti kolektorja izračuna tako, da se podatki kvantitativne interpretacije karotažnih diagramov in laboratorijskih analiz vzorcev jeder preračunajo na srednjo vrednost; 2. pri kolektorjih z izključno sekundarnim tipom poroznosti se vrednost poroznosti kolektorja – kamnine izračuna iz podatkov interpretacije karotažnih meritev (diagramov). Če so ti podatki nezanesljivi, se za povprečno vrednost poroznosti kolektorja – kamnine vzame vrednost 2%; 3. pri kolektorjih s kombinirano poroznostjo (intergranularna in sekundarna) se skupna poroznost izračuna z interpretacijo karotažnih diagramov, poroznost matriksa pa iz karotažnih in laboratorijskih analiz vzorcev jeder. Razmerje med sekundarno intergranularno in poroznostjo se ocenjuje na podlagi rezultatov hidrodinamičnih meritev vrtin.

Če se izračuna poroznost iz 1. in 3. točke prejšnjega člena tega pravilnika, se dobijo efektivne debeline kolektorja po vrtinah, na podlagi katerih se izdelujejo karte efektivnih debelin, z izločitvijo intervalov, katerih propustnost je nižja od tiste, ki še zagotavlja dotok fluidov v vrtino. Če ni podatkov o vrednosti sekundarne poroznosti, dobljene z interpretacijo karotažnih diagramov (kadar se vzame vrednost poroznosti 2%), so efektivne debeline kolektorja po vrtinah enake skupnim debelinam.

Povprečna vrednost zasičenosti kolektorja z vodo v primeru intergranularne poroznosti se določi z interpretacijo karotažnih diagramov in s krivuljami kapilarnih tlakov ali samo z interpretacijo karotažnih diagramov oziroma samo s krivuljami kapilarnih tlakov.

Bilančne zaloge se izračunajo tako, da se ugotovljene zaloge pomnožijo s koeficientom izkoriščanja. Koeficient izkoriščanja naftnih, plinskih in plinsko-kondenzatnih nahajališč se pri prvem izračunu, ko še ni znana vrsta energije v nahajališču, izračuna tako, da se upoštevajo najneugodnejši režimi po metodi materialnega ravnovesja, ali pa se izračuna na podlagi korelacijskih odvisnosti. Za določitev koeficienta izkoriščanja naftnih nahajališč se kot najneugodnejši režim vzame režim raztopljenega plina. Predpostavlja se, da je tlak pri opuščanju proizvodnje 20% tlaka zasičenosti. Bilančne zaloge raztopljenega plina v nafti se izračunajo hkrati z izračunom koeficienta izkoriščanja ter bilančnih zalog nafte pri določenem režimu. Koeficient izkoriščanja plina iz plinske kape se določi glede na tlak opuščanja nahajališča enako kot pri plinskih nahajališčih. Bilančne zaloge kondenzata iz plinsko-kondenzatnih nahajališč se izračunajo tako, da se predhodno izračunane bilančne zaloge plina pomnožijo s povprečno vsebino kondenzata med izkoriščanjem. Pri tem morajo biti znana fazna razmerja fluidov (plin – tekočina) v funkciji tlaka in temperature, ugotovljena z eksperimentalnimi laboratorijskimi preiskavami vzorcev fluidov ali, če to ni mogoče, po analitični poti. Zaloge kondenzata v nahajališču se lahko izkažejo kot plinska faza ogljikovodikov, pod pogojem da so za nahajališča znane zaloge kategorije C(1). Za plinska in plinsko-kondenzatna nahajališča se pri prvem izračunu bilančnih zalog predpostavi vodonaporni režim in privzame koeficient izkoriščanja 0,6 ugotovljenih zalog. Pri plinskih nahajališčih z ekspanzijskim režimom se kot tlak opuščanja nahajališča privzame tlak, ki bo v nahajališču, ko bo na ustju vrtine pri kompresorskem izkoriščanju vrednost tlaka enaka 1000 kPa (10 bar).

Prvotno predpostavljeni najneugodnejši tip energije nahajališča se sme spremeniti samo na podlagi dokumentiranih podatkov o obstoju ugodnejših režimov nahajališč. Koeficient izkoriščanja oziroma bilančne zaloge mineralnih surovin se popravijo v poznejši fazi stanja obdelave nahajališča, ko se ugotovi dejanski režim nahajališča, če je potrebno. Za nahajališča, ki so dalj časa v eksploataciji, se korekcija izvede po metodi materialnega ravnovesja, po statistični metodi ali po metodi matematičnega modeliranja. Koeficient izkoriščanja oziroma bilančne zaloge mineralnih surovin se popravijo tudi v primeru, ko se uporabi ena od metod obdelave naftnega ali plinsko-kondenzatnega nahajališča, da se poveča stopnja izkoriščanja.

Za izračun virov mineralnih surovin kategorij C(2), D(1) in D(2) se uporabljajo parametri iz 25. člena tega pravilnika. Parametri za izračun virov mineralnih surovin kategorije C(2) se uporabljajo v skladu z določbo 9. člena tega pravilnika. Parametri za izračun virov mineralnih surovin kategorije D(1) se uporabljajo po določbi 17. člena tega pravilnika. Parametri za izračun virov nafte in plina kategorije D(2) se uporabljajo po določbi 3. točke drugega odstavka 12. člena tega pravilnika z obrazložitvijo njihove uporabe.

Viri mineralnih surovin kategorije D(2) se ocenjujejo z metodo določeno v drugem odstavku 20. člena tega pravilnika, v odvisnosti od geoloških značilnosti območja in razpoložljivih podatkov. Uporabljena metoda za izračun virov mineralnih surovin mora biti obrazložena v elaboratu, parametri pa potrjeni s potrebno dokumentacijo skladno z 81. členom Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o rudarstvu).

Izračunane zaloge in izračunani viri mineralnih surovin ter njihova klasifikacija in kategorizacija se prikažejo v elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnih plinov (v nadaljnjem besedilu: elaborat).

Vsebina elaborata je odvisna od kategorije zalog in virov mineralnih surovin. Ugotovljene zaloge mineralnih surovin kategorij A, B in C(1) določene na podlagi kriterijev 6., 7. in 8. člena ter viri mineralnih surovin kategorije C(2) določeni po kriterijih 1. točke prvega odstavka 9. člena tega pravilnika se prikažejo za polje, v katerem se zaloge in viri izračunajo. Ugotovljene zaloge se prikažejo za vsako nahajališče posebej. Viri mineralnih surovin kategorije C(2) določenih po kriterijih 2. točke prvega odstavka 9. člena tega pravilnika ter kategorij D(1) in D(2) se prikažejo samo v elaboratu za raziskovalni prostor.

Elaborat je sestavljen iz: 1. tekstualnega dela; 2. grafične priloge in 3. dokumentacijskega gradiva.

Tekstualni del elaborata za ugotovljene zaloge in vire mineralnih surovin iz drugega odstavka 33. člena tega pravilnika vsebuje: 1. uvod, 2. geografski položaj eksploatacijskega območja, 3. kratek pregled raziskovalnih del na eksploatacijskem območju, 4. prikaz geološke zgradbe eksploatacijskega območja – stratigrafske in strukturno-tektonske razmere, 5. geološko-tehnološke značilnosti nahajališča in fluidov-fizikalne značilnosti kolektorskih kamnin, tip nahajališča, velikost nahajališča, nahajališčni tlaki in temperature, komponentna sestava plina, fizikalne lastnosti nafte, analize vode in razmerja PVT fluidov, 6. tehnološko-tehnične možnosti izkoriščanja nahajališč, 7. prikaz izračunanih zalog kategorij A, B in C(1) in virov kategorije C(2) mineralnih surovin, njihovo klasifikacijo in kategorizacijo ter metodo izračuna zalog in virov in stopnjo izkoriščenosti nahajališča, 8. tehnično-ekonomsko oceno zalog kategorij A, B in C(1) in virov kategorije C(2) mineralnih surovin, 9. splošno oceno in perspektive nahajališča.

Grafične priloge se izdelajo v odvisnosti od njihovega namena v merilu, ki je primeren za prikazovanje njihove vsebine. Grafične priloge elaborata za ugotovljene zaloge in vire mineralnih surovin iz drugega odstavka 33. člena tega pravilnika vsebujejo: 1. topografsko karto bližje okolice polja z obvezno vrisanimi mejami eksploatacijskega območja, 2. strukturne karte po krovnini nahajališča z vrisanimi vrtinami, faznimi mejami in mejami nahajališča, 3. vzdolžne in prečne geološke profile polja z označenimi faznimi in stratigrafskimi mejami, 4. karte efektivnih debelin vsakega nahajališča z označenimi površinami posameznih ugotovljenih zalog kategorij A, B in C(1) in virov mineralnih surovin kategorije C(2), 5. reprezentančni karotažni diagram karakteristične vrtine na polju; 6. diagramski prikaz PVT razmerij za nafto in plin pri razmerah v nahajališču.

Dokumentacijsko gradivo elaborata za ugotovljene zaloge in vire mineralnih surovin iz drugega odstavka 33. člena tega pravilnika vsebuje: 1. pregledne tabele vseh vrtin na polju s podatki o končnih globinah, namenu in proizvodnih sposobnostih, 2. tabelarni pregled analiz poroznosti, prepustnosti in nasičenosti kolektorja z vodo, 3. tabelarni pregled analiz povprečne granulometrijske sestave kolektorja, 4. tabelarne preglede laboratorijskih analiz nafte, kondenzata, plina in vode, 5. tabelarni pregled izmerjenega statičnega nahajališčnega tlaka in temperature, 6. tabelarni pregled podatkov o letni proizvodnji nafte, kondenzata, plina in vode, če so nahajališča v proizvodnji, 7. tabelarne preglede ugotovljenih bilančnih in izvenbilančnih zalog po kategorijah ter virov kategorije C(2).

Tekstualni del elaborata za vire mineralnih surovin iz tretjega odstavka 33. člena tega pravilnika vsebuje: a) za vire kategorije C(2): 1. uvod, 2. geografski položaj eksploatacijskega območja, 3. kratek pregled obsega in vrste raziskovalnih del, 4. prikaz geološke zgradbe raziskovalnega območja: stratigrafska osnova z opisom pričakovanega stratigrafskega stolpca in strukturno-tektonska osnova, 5. geološko interpretacijo perspektivnega nahajališča: značilnosti kolektorskih in zaščitnih kamnin ter pričakovane značilnosti fluidov in razmer v nahajališču, 6. prikaz izračuna virov, 7. sklep; b) za vire kategorije D(1): 1. uvod, 2. geografski položaj raziskovalnega območja, 3. kratek pregled raziskovalnih del, ki so podlaga za izdelavo elaborata, 4. prikaz geološke zgradbe raziskovalnega območja: stratigrafska in strukturno-tektonska sestava, 5. prikaz prognoz obstoja nafte in plina z opisom izločenih prognoznih zank za vsak regionalni naravni rezervoar, 6. prikaz izračuna virov, 7. sklep; c) za vire kategorije D(2): 1. uvod, 2. geografski položaj raziskovalnega območja, 3. kratek pregled raziskovalnih del, ki so podlaga za izdelavo elaborata, 4. temeljne stratigrafske in strukturno-tektonske značilnosti raziskovanega območja in primerjavo s podobnim območjem večje stopnje raziskanosti, 5. prognoziranje parametrov za oceno zalog, 6. oceno količin virov, 7. sklep.

Grafične priloge elaborata za vire mineralnih surovin iz tretjega odstavka 33. člena tega pravilnika vsebujejo: a) za vire kategorije C(2): 1. indeksno karto raziskovanega območja, 2. značilni stratigrafski steber, 3. strukturne karte po krovnini perspektivnih nahajališč, 4. značilne geološke profile, 5. karte efektivnih debelin perspektivnih nahajališč; b) za vire kategorije D(1): 1. indeksno karto raziskovanega območja, 2. značilni stratigrafski steber, 3. strukturne karte po krovnini prognoziranih naravnih rezervoarjev, 4. karte debelin in litofacialnih značilnosti naravnih rezervoarjev, 5. značilne geološke profile, 6. poenostavljen prikaz paleontološke rekonstrukcije raziskovalnega prostora, 7. karte migracije ogljikovodikov za vsak regionalni rezervoar, 8. karto prognoznih zank; c) za vire kategorije D(2): 1. indeksno karto raziskovanega območja, 2. značilni stratigrafski stolpec raziskovalnega območja, 3. prognozne karte debeline sedimentov ali debeline raziskovalnega objekta, 4. prognozne karte debeline potencialnih matičnih kamnin, 5. karte rajonizacije raziskovalnega območja glede na perspektivnost.

Dokumentacijski material elaborata za vire mineralnih surovin iz tretjega odstavka 33. člena tega pravilnika vsebuje: 1. tabelarni prikaz obsega in vrste raziskovalnih del, 2. tabelarni prikaz parametrov za izračun virov, 3. tabelarni prikaz reprezentativnih organsko-geokemičnih analiz z oznako stratigrafske pripadnosti vzorcev in 4. tabelarni prikaz virov.

Vsak elaborat mora vsebovati tudi: 1. naslovno stran, na kateri je poln naslov nosilca rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine ali nosilca rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine; poln naslov pravne osebe, ki je izdelala elaborat, ime nahajališča, polja ali raziskovalnega območja, datum in kraj izdelave elaborata, 2. podpise odgovornih oseb nosilca rudarske pravice in izdelovalca elaborata, overjene s pečatom, 3. ime avtorja elaborata in sodelavcev, 4. vsebino elaborata in seznam prilog, 5. seznam uporabljene dokumentacije in literature, 6. kopijo koncesijske pogodbe in kopijo odločbe o raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru.

Besedilo elaborata in njegove grafične ter dokumentacijske priloge morajo biti oštevilčene in vezane. Če je za kakšno nahajališče, polje ali raziskovalno območje že bil izdelan elaborat, je potrebno v naslednjih elaboratih podati samo tisto dokumentacijsko gradivo, ki vsebuje spremembe in dopolnitve za določeno obdobje.

Nosilci rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin, morajo voditi evidenco o zalogah in virih mineralnih surovin v skladu s tem pravilnikom.

Ugotovljene zaloge mineralnih surovin se evidentirajo posebej po razredih v bilančne in izvenbilančne, po kategorijah A, B in C(1), in sicer za nafto, kondenzat, raztopljeni plin v nafti, plin v plinski kapi naftnih nahajališč in plin iz plinskih in plinsko-kondenzatnih nahajališč. Vsaka skupina izvenbilančnih zalog v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega pravilnika se evidentira posebej.

Viri mineralnih surovin se evidentirajo samo po kategorijah C(2), D(1) in D(2). Viri kategorije C(2) se evidentirajo za nafto in plin, viri D(1) in D(2) pa kot pogojna nafta.

Imetniki rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin, vodijo evidenčno knjigo zalog in virov mineralnih surovin na obrazcih št. 1 in št. 2, ki so kot priloga sestavni del tega pravilnika. Evidenčna knjiga zalog in virov mineralnih surovin vsebuje: 1. skico dovoljenega raziskovalnega ali pridobivalnega prostora ali eksploatacijskega polja – obrazec št. 1, ki je določen v Prilogi II tega pravilnika kot njegov sestavni del; 2. evidenco ugotovljenih zalog in virov nafte, kondenzatov in plina – obrazec št. 2, ki je določen v Prilogi III tega pravilnika kot njegov sestavni del. Obrazec št. 1 se izdela ob uvedbi evidenčne knjige in se pozneje po potrebi spreminja ali dopolnjuje z novimi podatki. Obrazec št. 2 se izpolnjuje vsako leto s stanjem zalog in virov na dan 31. decembra za posamezna nahajališča, polja, raziskovalna območja in zbirno. Izpolnjena obrazca št. 1 in št. 2 mora odgovorna oseba podpisati in potrditi z žigom.

Elaborat strokovno pregleda in oceni Komisija za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisija na podlagi pozitivne ocene elaborata predlaga ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), da izda potrdilo o stanju zalog in virov mineralnih surovin v raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru. Elaborat se potrdi vsakih 5 let. Kolikor komisija oceni, da je potrebno elaborat dopolniti oziroma popraviti, ga vrne v dopolnitev oziroma popravo in za to določi rok. Ministrstvo izda na predlog komisije potrdilo o stanju zalog in virov mineralnih surovin.

Nosilci rudarske pravice morajo do 15. marca poslati ministrstvu izpolnjen obrazec št. 2 s podatki o stanju ugotovljenih zalog in virov na dan 31. decembra preteklega leta.

Ministrstvo je dolžno na podlagi pridobljenih podatkov o zalogah in virih mineralnih surovin, izdelati letno in pet letno bilanco skupnih zalog in virov. Letna bilanca o zalogah in virih mineralnih surovin v Republiki Sloveniji se mora izdelati s stanjem 31. decembra preteklega leta najpozneje do 30. junija naslednjega leta. Pet letna bilanca skupnih zalog in virov mineralnih surovin v Republiki Sloveniji, se mora izdelati vsakih pet let najpozneje do 30. junija naslednjega leta. V tem letu se letna bilanca ne izdela.

Letna in petletna bilanca zalog in virov mineralnih surovin vsebujeta: – vrsto mineralne surovine, – ime nahajališča-raziskovalnega, pridobivalnega prostora, naftnega polja, – podatke o pridobljeni rudarski pravici: številka in datum koncesijske pogodbe, njena veljavnost in drugo, – ime oziroma naziv nosilca rudarske pravice za izkoriščanje oziroma raziskovanje mineralne surovine, – količine ugotovljenih odkritih geoloških, bilančnih in izvenbilančnih zalog ter stanje virov v nahajališču po kategorijah in razredih iz 6. in 7. člena tega pravilnika, – količino pridobljenih zalog mineralne surovine za preteklo leto in za zadnje pet letno obdobje, – druge podatke, ki so pomembni za posamezno mineralno surovino.

Pet letna bilanca iz 49. člena tega pravilnika se prvič izdela po preteku petih let od uveljavitve tega pravilnika.

V skladu s 115. členom Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo) se z dnem uveljavitve tega pravilnika za nafto, kondenzate in naravne pline preneha uporabljati Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji rezerv nafte, kondenzatov in naravnih plinov ter o vodenju njihove evidence (Uradni list SFRJ, št. 80/87).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-10/2006 Ljubljana, dne 3. marca 2006 EVA 2005-2111-0056 mag. Andrej Vizjak l.r. Minister za gospodarstvo Priloga 1: Shematski prikaz razvrstitve geoloških zalog Priloga 2: Obrazec št.1: Skica dovoljenega raziskovalnega/pridobivalnega prostora /eksploatacijskega polja surovin Priloga 3: Obrazec št.2: Evidenca ugotovljenih zalog in virov nafte, kondenzatov in plina