Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN-A)

V Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 87/01 – ZMatD in 41/04 – ZVO-1) se v vseh členih beseda »zveze« v različnih sklonih nadomesti z besedama »elektronske komunikacije«, beseda »knjižica« z besedama »osebna izkaznica«, besedilo »delavec, ki poklicno dela na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,« pa se nadomesti z besedilom »javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja« v ustreznem sklonu.

V 1. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti: – Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L št. 183 z dne 29. 6. 1989); – Direktiva Sveta 89/618/EURATOM z dne 27. novembra 1989 o obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru radiološkega izrednega dogodka (UL L št. 357 z dne 7. 12. 1989); – Direktiva Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L št. 159 z dne 29. 6. 1996); – Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997).«.

V 2. členu se za deseto alineo dodata novi enajsta in dvanajsta alinea, ki se glasita: »– ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče; – mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;«. V dosedanji dvanajsti alinei, ki postane štirinajsta alinea, se beseda »tujim« nadomesti z besedo »drugim«.

4. člen se spremeni tako, da se glasi: »Vsakdo mora obvestiti najbližji center za obveščanje ali policijo o vsaki nevarnosti naravne ali druge nesreče takoj, ko jo je opazil ali je zanjo izvedel.«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se uresničuje kot enoten podsistem nacionalne varnosti države, ki je usklajen in povezan z drugimi podsistemi nacionalne varnosti na ravni lokalne oziroma širše samoupravne skupnosti, regije in države.

(2)Država uresničuje varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi z aktivno vlogo v mednarodnih organizacijah na podlagi mednarodnih pogodb, predvsem z medsebojnim obveščanjem o nevarnostih in posledicah naravnih in drugih nesreč ter medsebojno pomočjo ob nesrečah.

(3)Država razvija mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi s sklepanjem mednarodnih pogodb z drugimi, zlasti s sosednjimi državami, obveščanjem drugih držav o nevarnostih ter posledicah naravnih in drugih nesreč ter nudenjem pomoči ob nesrečah.«.

V 8. členu se v 1. točki na koncu besedila črta pika in doda besedilo », ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo.«. V 2. točki se za besedo »suša« doda besedilo »požar v naravnem okolju,«, na koncu besedila pa se doda stavek, ki se glasi: »Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.«. 3. točka se spremeni tako, da se glasi: »3. Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja.« Dodata se novi 3.a in 3.b točka, ki se glasita: »3.a Krizne razmere so razmere v regionalnem ali širšem varnostnem okolju, ki jih ni mogoče obvladovati z običajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih so zaradi vojaških, ekonomskih, socialnih in drugih razlogov ogrožene temeljne družbene vrednote in ki se lahko razširijo tudi čezmejno oziroma neposredno ogrozijo druge države, če z zakonom ni določeno drugače. 3.b Ekološka nesreča je tudi okoljska nesreča po predpisih o varstvu okolja, ki jo povzroči nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki posledično ogrozi življenje ali zdravje ljudi oziroma kakovost okolja.«. Doda se nova 4.a točka, ki se glasi: »4.a Industrijska nesreča je tudi večja nesreča po predpisih o varstvu okolja, ko pri okoljski nesreči pride do večje emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna ena ali več nevarnih snovi.«. Doda se nova 14.a točka, ki se glasi: »14.a Alarmiranje obsega postopke in aktivnosti, s katerimi se opozarja prebivalstvo, lokalne skupnosti, državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na nevarnost naravne ali druge nesreče in prenehanje nevarnosti s pomočjo zvočnih signalov in v skladu s predpisi izvaja tudi aktiviranje določenih enot, služb in operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.«. V 15. točki se črta beseda »človeške«. Doda se nova 15.a točka, ki se glasi: »15.a Operativna sestava je organizirana skupina reševalcev, ki so usposobljeni za enake ali različne naloge, ustrezno opremljeni in pod enotnim vodstvom. Operativna sestava je lahko stalna oblika organiziranosti ali sestava, organizirana, popolnjena in usposobljena le za določene naloge zaščite, reševanja in pomoči.«. V 17. točki se za besedami »orodje so sredstva« doda besedilo », izdelana v skladu s predpisanimi standardi in praviloma tipizirana,«. Doda se nova 21.a točka, ki se glasi: »21.a Neznani povzročitelj nesreče je fizična ali pravna oseba, ki povzroči nesrečo, pa pristojnemu organu v času izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ni znana.«. Dodajo se nove 29., 30. in 31. točka, ki se glasijo: »29. Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja je javni uslužbenec, ki poklicno opravlja delo na področju zaščite in reševanja v lokalni skupnosti, v širši samoupravni skupnosti oziroma v državnem organu, ter javni uslužbenec, zaposlen v inšpektoratu, pristojnem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. 30. Zaklonišče je del objekta ali objekt, ki je zgrajen in opremljen s filtroventilacijskimi napravami in bivalno opremo, ki omogoča praviloma nekajdnevno bivanje in zaščito pred delovanjem bojnih sredstev ter radiološko, kemijsko in biološko zaščito. 31. Zaklonilnik je praviloma preurejen prostor ali začasni objekt, zgrajen kot pokrit rov, ki omogoča zaščito pred neposrednim delovanjem bojnih sredstev.«.

V prvem odstavku 19. člena se črta besedilo »za obrambne zadeve oziroma«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Pripadnik Civilne zaščite in državljan, ki mu je s tem zakonom priznan status pripadnika Civilne zaščite, svoj status izkazuje z nošenjem oznake pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenije, uniforme Civilne zaščite Republike Slovenije in osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite. Državljan, ki prostovoljno in nepoklicno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah društev in nevladnih organizacij, ki imajo po tem zakonu pravice in dolžnosti, kot jih imajo pripadniki Civilne zaščite, svoj status izkazuje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugih državah ter v izrednem in vojnem stanju z osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite ter nošenjem oznake pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenije. Z osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite se izkazuje tudi javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči.«.

Dodata se nova 19.a in 19.b člen, ki se glasita:

(1)S pripadniki Civilne zaščite, ki so razporejeni v enote, ki morajo vzdrževati stalno pripravljenost oziroma so namenjene za opravljanje specializiranih visoko strokovnih nalog, posebej nevarnih nalog ali za pomoč pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju regij, države ali izven države pri nudenju pomoči drugim državam oziroma izvajanju mednarodnih obveznosti države, se lahko sklene pogodba o službi v Civilni zaščiti. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene tudi za opravljanje določenih dolžnosti v organih vodenja ter drugih enotah in službah Civilne zaščite. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se sklene neposredno, lahko pa tudi na podlagi predhodnega javnega razpisa organa, pristojnega za organiziranje določenega organa vodenja, enote ali službe Civilne zaščite. Pogodbe o službi v Civilni zaščiti praviloma ne morejo skleniti policisti in pripadniki Slovenske vojske.

(2)Pogodba o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene za določen čas oziroma za toliko časa, kolikor je pripadnik Civilne zaščite razporejen v določen organ, enoto ali službo, praviloma pa najmanj za pet let. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene tudi z državljanom, ki izpolnjuje predpisane pogoje za sodelovanje v Civilni zaščiti, za delovanje pri nudenju pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v drugih državah oziroma pri izvajanju mednarodnih obveznosti države.

(3)Obstoječe delovno razmerje pripadnika Civilne zaščite, ki je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti in je bil pozvan ali napoten na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, v času opravljanja teh nalog miruje. Delodajalec je pripadnika Civilne zaščite dolžan po izteku pogodbe o službi v Civilni zaščiti oziroma prenehanju opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči vzeti nazaj na delo. Pripadnik Civilne zaščite se mora vrniti nazaj na delo najkasneje v petih dneh po izteku pogodbe o službi v Civilni zaščiti oziroma prenehanju opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pogodba o službi v Civilni zaščiti je poseben način razporejanja in izvajanja državljanske dolžnosti na področju zaščite in reševanja.

(4)V pogodbah o službi v Civilni zaščiti se določijo obveznosti pripadnika Civilne zaščite, zlasti v zvezi s pripravljenostjo, usposabljanjem, opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči, plačilom v času opravljanja teh nalog oziroma med usposabljanjem, plačilom za pripravljenost, prejemki ter drugimi pravicami in obveznostmi pripadnika, v višini in pod pogoji, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(5)Pripadnik Civilne zaščite, ki pogodbo o službi v Civilni zaščiti enostransko odpove pred iztekom roka, za katerega je bila sklenjena, vendar ne zaradi zdravstvenih razlogov, je dolžan vrniti prejeta plačila za pripravljenost in stroške usposabljanja v zadnjih 12 mesecih. Pogodbo o službi v Civilni zaščiti pred iztekom roka, za katerega je bila sklenjena, lahko prekine pristojni organ v primeru, če je bila enota, služba ali operativna sestava, za katero je bila sklenjena, ukinjena, če so bile naloge zaščite, reševanja in pomoči predčasno opravljene oziroma če pripadnik preneha izpolnjevati pogoje za službo v Civilni zaščiti.

(6)Pripadniku Civilne zaščite, ki pogodbo o službi v Civilni zaščiti odpove, vendar ne zaradi zdravstvenih razlogov, med naravno ali drugo nesrečo, med izrednim ali vojnim stanjem oziroma med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugi državi, pogodba preneha z dnem vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje oziroma z dnem prenehanja izrednega ali vojnega stanja oziroma z dnem vrnitve iz druge države po opravljenih nalogah zaščite, reševanja in pomoči. Če pripadnik Civilne zaščite neupravičeno preneha opravljati naloge zaščite, reševanja in pomoči pred iztekom pogodbe o službi v Civilni zaščiti, je dolžan vrniti prejeta plačila in stroške, določene v prejšnjem odstavku, v času dejanskega opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči pa ima pravico do ene tretjine plačila, dogovorjenega s pogodbo o službi v Civilni zaščiti.

(7)Plača pripadnika Civilne zaščite med izvajanjem pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v drugih državah oziroma pri izvajanju drugih mednarodnih obveznosti države se določi s smiselno uporabo predpisov, ki veljajo za plače pripadnikov Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti v mirovnih operacijah.

(8)Določbe tega člena glede plačil, delovnega razmerja in drugih pravic se smiselno uporabljajo tudi za pripadnike Civilne zaščite, ki so vpoklicani v aktivno službo.

(1)Status pripadnika Civilne zaščite po tem zakonu ima med usposabljanjem in opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči ter med izrednim in vojnim stanjem tudi javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja v pristojnem organu lokalne skupnosti, širše samoupravne skupnosti oziroma v državnem organu.

(2)Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka se ne razporeja na obrambne dolžnosti in nadaljuje s svojim delom tudi v izrednem ali vojnem stanju. Poleg pravic in dolžnosti pripadnika Civilne zaščite ima pri tem tudi pravice državljana, ki je razporejen na delovno dolžnost, če te niso v nasprotju s pravicami in dolžnostmi pripadnikov Civilne zaščite, določenimi s tem zakonom.

(3)Status pripadnika Civilne zaščite po tem zakonu ima med usposabljanjem in opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugi državi oziroma pri izvrševanju mednarodnih obveznostih države ter med izrednim in vojnim stanjem tudi delavec, ki poklicno opravlja operativne naloge gasilstva ali druge reševalne službe, pa mu mednarodnopravno varstvo ni zagotovljeno na drug način.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) V Civilno zaščito se razporejajo državljani, ki imajo splošno delovno sposobnost. Psihofizična in zdravstvena sposobnost se ugotavljata pred razporeditvijo le za določene, posebej nevarne naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom oziroma v primeru, če to zahteva državljan, ki se razporeja v Civilno zaščito.

(2)V Civilno zaščito ne morejo biti razporejeni: – državljani, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobni za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči; – nosečnice, matere in samohranilci, z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

(3)Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše kriterije in način ugotavljanja psihofizičnih in zdravstvenih sposobnosti državljanov za opravljanje nalog v Civilni zaščiti v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Minister določi tudi posebej nevarne naloge zaščite in reševanja, za katere se ugotavlja psihofizična in zdravstvena sposobnost pred razporeditvijo.«.

Doda se nov 23.a člen, ki se glasi:

(1)Pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, je lahko pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom preko tehničnih sredstev ali s sireno za javno alarmiranje preko pristojnega centra za obveščanje, ali s pisnim pozivom organa lokalne skupnosti oziroma državnega organa, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V primeru, da je bil poziv dan s tehničnimi sredstvi, mora pristojni organ lokalne skupnosti ali državni organ, ki je pripadnika ali državljana pozval k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, izdati tudi pisno potrdilo o odsotnosti z dela pripadnika Civilne zaščite ali državljana, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, na podlagi katerega delodajalec opraviči njegovo odsotnost z dela.

(2)Delodajalec je dolžan omogočiti opravičeno odsotnost z dela v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih pripadniku Civilne zaščite oziroma državljanu, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, ki je bil med delom pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na način iz prejšnjega odstavka v skladu z načrti zaščite in reševanja oziroma načrti za mobilizacijo in aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč.

(3)Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za primer odsotnosti z dela zaradi vaj ali usposabljanja, na katere je bil pisno pozvan pripadnik Civilne zaščite oziroma državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, s strani pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s tem zakonom.«.

25. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Državljani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem v uporabo Civilni zaščiti vozil, strojev, opreme in drugih materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter energetskih virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.

(2)Materialna dolžnost se lahko naloži tudi pravnim osebam, razen za sredstva in opremo, ki je razporejena za obrambne ali varnostne potrebe in je namenjena za zdravstveno varstvo oziroma za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s tem zakonom.

(3)Materialno dolžnost za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ureja poseben zakon.«.

V prvem odstavku 27. člena se besedilo »Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada)« nadomesti z besedo »vlada« in doda stavek, ki se glasi: »Vlada določi merila za sklepanje pogodb o službi v Civilni zaščiti ter uredi tudi druga plačila, prejemke in povračila v zvezi z opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka, prejemkov in povračil v skladu s tem členom imajo tudi državljani, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah društev in nevladnih organizacij v skladu s tem zakonom.«.

V četrtem odstavku 29. člena se besedi »zajamčenih plač« nadomestita z besedilom »povprečnih plač zaposlenih v državi v zadnjih šestih mesecih«.

V prvem odstavku 32. člena se prva alinea spremeni tako, da se glasi: »– o pripadnikih Civilne zaščite, o javnih uslužbencih na področju zaščite in reševanja ter o državljanih, ki prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega bivališča, leto rojstva otrok, podatke o usposobljenosti in znanjih, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč, izobrazbi, zaposlitvi, številko telefona in mobilnega telefona, elektronski naslov, enotno matično številko, davčno številko, za pripadnike Civilne zaščite pa tudi podatke o datumu zdravniškega in psihofizičnega pregleda ter zadolžitvi v Civilni zaščiti, zato da se zagotovi ažurnost priprav, možnosti za aktiviranje ter zagotavljanje pravic in obveznosti pripadnikov Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč;«. V drugem odstavku se za besedilom »pripadnikih Civilne zaščite« doda besedilo »javnih uslužbencih na področju zaščite in reševanja,«.

V 36. členu se v sedmi alinei besedilo »določanje enotnega sistema alarmiranja« nadomesti z besedilom »organiziranje in vzdrževanje enotnega sistema javnega alarmiranja;«. Za deveto alineo se doda nova alinea, ki se glasi: »– organiziranje in vzdrževanje informacijsko komunikacijskega sistema za potrebe zaščite, reševanja in pomoči, v katerega so vključene tudi občine ter organi vodenja, enote in službe ter druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;«.

Drugi odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) V občinski pristojnosti je: – urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem zakonom; – spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih; – zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom; – načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov; – izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja; – organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite; – organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine; – določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini; – zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč; – določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena; – usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo; – zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč; – določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini; – mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom.«.

Na koncu tretjega odstavka 38. člena se doda besedilo, ki se glasi: »Vrsto in obseg sorazmernega dela priprav določi lokalna skupnost v načrtih zaščite in reševanja v skladu z oceno ogroženosti.«. Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Načrte zaščite in reševanja izdelujejo oziroma izvedbo zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč načrtujejo poleg gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij iz drugega odstavka tega člena tudi organizacije, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje večjega števila oseb.

(5)Vlada določi dejavnosti in sredstva za delo iz drugega odstavka tega člena ter gospodarske družbe, zavode in druge organizacije iz prejšnjega odstavka.«.

V prvem, drugem in tretjem odstavku 39. člena se besedi »in uporabniki« nadomestita z besedilom »upravljalci oziroma uporabniki«.

Drugi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Nacionalni program obsega: – stanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; – temeljne cilje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju, ki ga obsega nacionalni program; – razvoj opazovalnih, informacijskih, komunikacijskih, logističnih in drugih sistemov za potrebe zaščite, reševanja in pomoči; – razvoj preventivnih dejavnosti; – razvoj zmogljivosti ter sil za zaščito, reševanje in pomoč; – usmeritve za izobraževanje in usposabljanje; – usmeritve za razvojno in raziskovalno delo; – zagotavljanje finančnih in drugih sredstev.«.

Na koncu prvega odstavka 46. člena se doda stavek, ki se glasi: »Kot del državnih načrtov zaščite in reševanja se načrtujejo ukrepi in naloge po ministrstvih in dejavnostih ter pri drugih nosilcih izdelave načrtov zaščite in reševanja, s katerimi se zagotovi načrtna višja pripravljenost oziroma usklajeno izvajanje zaščite, reševanja in pomoči v skladu z odločitvami ali obveznostmi, prevzetimi v mednarodnih organizacijah z mednarodnimi pogodbami, zlasti pri odzivanju države samostojno ali v sodelovanju z drugimi državami na krizne razmere praviloma izven države.«.

V drugem odstavku 48. člena se v tretji alinei beseda »alarmiranje« nadomesti z besedo »aktiviranje«.

V prvem odstavku 49. člena se črta tretja alinea.

51. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Državni organi in organi lokalnih skupnosti lahko za ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči uporabijo v skladu s svojimi stvarnimi in krajevnimi pristojnostmi podatke o virih, nevarnosti naravnih in drugih nesreč, prebivalcih na ogroženih območjih, stanovanjskih in drugih stavbah, javnih službah, društvih in drugih nevladnih organizacijah, gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, katerih dejavnost je pomembna za zaščito, reševanje in pomoč, ki so zbrani in izkazani s programi statističnih raziskovanj ali v drugih statističnih zbirkah, ki jih vodi in izkazuje državna statistika in drugi pooblaščeni organi za izvajanje srednjeročnih in letnih programov statističnih raziskovanj.

(2)Pristojni državni organi in organi lokalnih skupnosti lahko za ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter ugotavljanje škode, ki jo povzročijo nesreče, uporabljajo v skladu s prejšnjim odstavkom podatke o ogroženih prebivalcih, ki obsegajo enotno matično številko, ime in priimek, leto rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, podatke o zaposlitvi in pri ocenjevanju škode tudi podatke o premičnem in nepremičnem premoženju, na katerem je nastala škoda zaradi nesreče.

(3)Za izvajanje nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojni državni organi in organi lokalnih skupnosti pridobivajo posamične podatke iz centralnega registra prebivalstva, Poslovnega registra Slovenije, vseh registrov in evidenc v pristojnosti geodetske službe, občinskih registrov stanovanj in na stanovanja vezanih podatkov, registra kmečkih gospodarstev in z njimi povezanih evidenc, vendar le v obsegu in za namen, za katerega so stvarno in krajevno pristojni.

(4)Pristojni državni organi in organi lokalnih skupnosti za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob neposredni nevarnosti nastanka nesreče oziroma ob nesreči in za odpravljanje njenih posledic lahko uporabljajo pridobljene podatke o lokaciji, količini in kakovosti storitev javnih gospodarskih služb na ravni hišne številke ali stanovanja, na področju oskrbe z vodo, kanalizacijo, elektriko, ogrevanjem, plinom, komunikacijami, odstranjevanjem komunalnih in drugih odpadkov ter drugih za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči pomembnih podatkov.

(5)Poleg pristojnih državnih organov in organov lokalnih skupnosti podatke iz tega člena lahko uporabljajo v okviru svojih stvarnih in krajevnih pristojnosti organi vodenja, poveljniki oziroma vodje služb, enot in drugih operativnih sestav ter vodje intervencij za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob neposredni nevarnosti nastanka nesreče oziroma ob nesreči v obsegu, ki je potreben, da se zaščitijo in rešijo ljudje, premoženje, živali, kulturna dediščina ter okolje.

(6)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pridobiva in ureja zbrane podatke iz prejšnjega in tega člena v povezane centralne zbirke podatkov, ki so podlaga za načrtovanje, obveščanje o nevarnostih ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah na območju celotne države ali posameznih delih države ter omogoča praviloma brezplačen dostop do teh zbirk pristojnim državnim organom in organom lokalnih skupnosti ter izvajalcem nalog zaščite, reševanja in pomoči iz prejšnjega odstavka. Upravitelji zbirk podatkov, ki so financirane iz javnih sredstev ali na podlagi koncesij državnih organov in javnih pooblastil, morajo podatke Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje posredovati na njeno zahtevo brezplačno in praviloma v elektronski obliki.

(7)Državni organi in organi lokalnih skupnosti, organi vodenja, poveljniki oziroma vodje služb, enot in drugih operativnih sestav ter vodje intervencij so dolžni pri načrtovanju in izvajanju zaščite, reševanja in pomoči zagotoviti varstvo osebnih in drugih podatkov v skladu s predpisi.«.

Drugi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Državni organi, organi lokalnih skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter organi vodenja in vodje intervencij morajo brezplačno in na predpisan način sporočati podatke iz prejšnjega odstavka Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki tudi te podatke zbira v centralni zbirki, obdeluje in omogoča dostop do njih izvajalcem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tako zbrani podatki se lahko uporabijo tudi za pripravo programov odprave posledic naravnih in drugih nesreč.«.

Črta se podnaslov »3. Služba za informacijsko podporo« in 55. člen spremeni tako, da se glasi:

(1)Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje delujejo neprekinjeno.

(2)Regijski centri za obveščanje sprejemajo, obdelujejo in prenašajo zlasti klice v sili na klicno številko 112 za pomoč gasilcev, službe nujne medicinske pomoči oziroma za pomoč drugih reševalnih služb ter aktivirajo sile za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z načrti zaščite in reševanja, načrti za aktiviranje ter odločitvami pristojnih organov. Centri za obveščanje zagotavljajo informacijsko in komunikacijsko podporo pri vodenju in izvajanju zaščite, reševanja in pomoči. V skladu z načrti zaščite in reševanja ter predpisi centri za obveščanje o nesrečah obveščajo tudi pristojne inšpekcijske službe na področju varstva zdravja, živali ter rastlin, varne prehrane ter okolja in prostora.

(3)Preko centrov za obveščanje ali neposredno se prenašajo tudi zahteve, pozivi, razglasi, pojasnila in napotila ob alarmih ter druga nujna sporočila v zvezi z nevarnostmi naravnih in drugih nesreč vlade, župana, pristojnega poveljnika Civilne zaščite ali državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih morajo mediji brez odlašanja brezplačno objaviti v skladu z zakonom, ki ureja medije. Objava nujnih pozivov, razglasov ter drugih sporočil ima prednost v vseh sredstvih javnega obveščanja.«.

Podnaslov »4. Alarmiranje« in 56. člen se spremenita tako, da se glasita:

(1)Alarmiranje se organizira kot enoten sistem javnega alarmiranja, ki ga je mogoče upravljati na državni, regionalni in lokalni ravni.

(2)Alarmiranje ob nevarnostih naravnih in drugih nesreč izvajajo na podlagi preverjenih obvestil ali na zahtevo pristojnih poveljnikov Civilne zaščite ter drugih organov vodenja centri za obveščanje ter pristojne službe v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah v skladu s predpisi.

(3)Vlada določi vrsto, število in uporabo znakov za alarmiranje, ki so enotni za celotno območje države.

(4)Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz drugega odstavka 38. člena tega zakona so dolžne na lastne stroške zgraditi, vzdrževati in zagotoviti delovanje alarmnih naprav, ki omogočajo tudi alarmiranje okoliškega prebivalstva ob nesreči, ter te naprave vključiti v sistem javnega alarmiranja iz prvega odstavka tega člena.

(5)Ministrstvo skrbi za organizacijo, vzdrževanje in delovanje enotnega sistema javnega alarmiranja na območju države.«.

57. in 58. člen se črtata.

V prvem odstavku 63. člena se za besedama »biološkega orožja« doda besedilo », drugih sredstev za množično uničevanje«.

71. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah obsega zlasti: – prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč; – pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem; – prvo veterinarsko pomoč; – gašenje in reševanje ob požarih; – reševanje iz ruševin, zemeljskih in snežnih plazov; – reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na morju, rekah in jezerih; – reševanje ob velikih nesrečah v prometu; – reševanje ob rudniških nesrečah; – reševanje v gorah; – reševanje v jamah; – reševanje na vodi in iz vode; – varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi; – varstvo pred snežnimi plazovi; – izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi; – iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah; – reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih in drugih oblikah množičnega nasilja; – zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.«.

V 74. členu se druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– gorska reševalna služba, ki jo opravljajo postaje Gorske reševalne službe v skladu z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč;«. Za tretjo alineo se doda nova četrta alinea, ki se glasi: »– podvodna reševalna služba, ki jo opravljajo postaje Podvodne reševalne službe v skladu z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč;«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Enotno poizvedovalno službo v zvezi z zbiranjem, obveščanjem in evidentiranjem podatkov o prizadetih ob naravnih in drugih nesrečah, vključno v izrednem ali vojnem stanju, organizira in izvaja Rdeči križ Slovenije. Rdeči križ Slovenije izvaja usposabljanje za prvo pomoč ter izvaja tudi druga javna pooblastila na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu z zakonom ter opravlja naloge v skladu z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.«.

V 75. členu se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »(4) Vlada v merilih za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč predpiše v skladu s prvim odstavkom tega člena tudi merila za določanje gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki imajo določeno opremo oziroma druge zmogljivosti ali opravljajo dejavnost, ki je pomembna za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. V vsaki regiji se določi tudi gospodarska družba, ki ima ustrezne gradbene in druge zmogljivosti za izvajanje tehničnega reševanja ter drugih določenih operativnih nalog zaščite in reševanja. S temi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, drug pristojni državni organ ali pristojni organ lokalne skupnosti sklene pogodbe, s katerimi se določi njihovo sodelovanje in obveznosti pod pogoji iz prejšnjega odstavka o njihovem sodelovanju pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter medsebojne obveznosti pri tem.

(5)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in pristojni organ lokalne skupnosti v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot, služb in drugih operativnih sestav društev in nevladnih organizacij sklene pogodbe iz prejšnjega odstavka tudi z društvi in nevladnimi organizacijami, ki te enote, službe in druge operativne sestave organizirajo. V teh pogodbah se določijo zlasti vrsta in obseg enot, služb in drugih operativnih sestav, opravljanje javne službe v skladu s tem zakonom, odgovornost za zagotavljanje in vzdrževanje pripravljenosti in druge medsebojne obveznosti za njihovo sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči.

(6)Na podlagi pogodb iz četrtega in petega odstavka tega člena se lahko za vzdrževanje potrebne pripravljenosti za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam ter društvom in nevladnim organizacijam zagotavlja brezplačno zaščitna in reševalna oprema ter orodja, ki jih morajo vzdrževati, odsvojijo pa jo lahko le zaradi nadomestitve z novo opremo.«.

76. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo enote in službe Civilne zaščite, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče zagotoviti z izvajalci iz poklicnih reševalnih služb, z izvajalci iz 73. in 75. člena tega zakona ali so njihove zmogljivosti nezadostne glede na načrte zaščite in reševanja, in sicer: – tehnično reševalne enote; – enote za prvo veterinarsko pomoč; – enote in službe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, – enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi; – enote za uporabo zaklonišč; – logistični in informacijski centri; – službe za podporo; – druge enote in službe glede na ocene ogroženosti.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se v skladu z načrti zaščite in reševanja ter ocenami ogroženosti za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči lahko organizirajo stalne ali začasne strokovne skupine, komisije za ocenjevanje poškodovanosti objektov in druge strokovne naloge. S člani strokovnih skupin in komisij lahko pristojni državni organ ali organ lokalne skupnosti, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih.

(3)Država, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije organizirajo enote in službe iz prvega odstavka tega člena v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite, ki jih predpiše vlada. V njih se določijo tudi merila za imenovanje poverjenikov Civilne zaščite, ki skrbijo zlasti za osebno in vzajemno zaščito.«.

V prvem odstavku 85. člena se za sedmo alineo doda nova osma alinea, ki se glasi: »– uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje;«. Dodajo se novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »(3) Umik ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno ogrožena njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti, in traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika pomaga policija.

(4)Poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije lahko med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, odredi izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima pristojni državni organ ali organ lokalne skupnosti sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s tem zakonom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije lahko izvedbo takih del odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno, izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je treba opraviti.

(5)O odločitvah poveljnika Civilne zaščite ali vodje intervencije po tem členu se praviloma vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S pisno odredbo poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije lahko v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan.

(6)Nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči ter dela iz četrtega odstavka tega člena. O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ki jih vodijo pristojni organi lokalne skupnosti, odloča župan, oziroma vlada, če izvajanje zaščite in reševanja vodijo pristojni regijski ali državni organi.«.

Tretji odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Lokalna skupnost lahko nudi pomoč ob naravni in drugi nesreči lokalni skupnosti v drugi državi, če z meddržavnim sporazumom ni drugače določeno.«.

Doda se nov 86.a člen, ki se glasi:

(1)Pomoč pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah drugim državam in izvajanje mednarodnih obveznosti države opravljajo določene enote, službe in operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč, praviloma organizirane na ravni države ali regije v skladu s tem zakonom. Za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugi državi se lahko posebej organizira določena operativna sestava. O pomoči drugim državam odloča vlada na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma ministra, če gre za izvajanje mednarodnih obveznosti države. Vlada lahko po potrebi odloči, da enote, službe in operativne sestave, ki so poslane v pomoč drugi državi, lahko opravljajo tudi naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki jih v Republiki Sloveniji ne opravljajo, ne smejo pa opravljati nalog, ki so v nasprotju z mednarodnopravnim položajem Civilne zaščite.

(2)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko uvrsti določene enote, službe in operativne sestave iz prejšnjega odstavka, glede na njihovo opremljenost, usposobljenost in pripravljenost, v evidence sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih vodijo mednarodne organizacije, katerih članica je Republika Slovenija, za pomoč v drugih državah. Pripadniki take enote, službe in operativne sestave morajo biti obveščeni, da so lahko napoteni na izvajanje nalog v druge države. Praviloma se s pripadniki take enote, službe in operativne sestave sklene pogodba o službi v Civilni zaščiti v skladu s tem zakonom.

(3)Enoto, službo ali operativno sestavo, ki je poslana na opravljanje nalog zaščite in reševanja v drugo državo ali izvrševanje drugih mednarodnih obveznosti države, vodijo njeni poveljniki ali vodje v skladu s tem zakonom ter odločitvami pristojnih organov države oziroma mednarodnih organizacij, v katerih se naloge opravljajo. V primeru dvoma poveljnik ali vodja odloča v skladu z usmeritvami pristojnega organa v Republiki Sloveniji oziroma v skladu s tem zakonom.

(4)Pri delovanju enot, služb in operativnih sestav v drugi državi se za notranje odnose, uveljavljanje odškodninske in kazenske odgovornosti pripadnikov ter druga vprašanja delovanja uporablja ta zakon. Če posamezno vprašanje s tem zakonom ni urejeno, se smiselno uporabljajo predpisi o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Poveljnik ali vodja enote, službe ali operativne sestave pripadnika, ki grobo krši disciplino oziroma za katerega obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, pošlje nazaj v državo.

(5)Vsi pripadniki enot, služb in operativnih sestav, ki so napotene na usposabljanje ali vaje izven države ali izvajanje pomoči drugi državi ob nesreči oziroma na izvajanje mednarodnih obveznostih države, morajo biti zavarovani za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo.

(6)Na obmejnih območjih se v pomoč na obmejno območje druge države lahko pošlje katerokoli enoto, službo ali operativno sestavo na podlagi odločitve pristojnih organov in v skladu z načrti zaščite in reševanja, če z mednarodno pogodbo ali mednarodnim nepogodbenim pravnim aktom ni drugače določeno.«.

Na koncu tretjega odstavka 87. člena se doda stavek, ki se glasi: »V regijskih štabih Civilne zaščite in v Štabu Civilne zaščite Republike Slovenije sodelujejo tudi predstavniki policije in Slovenske vojske.«.

90. člen se črta.

94. člen se črta.

Dodata se nova 97.a in 97.b člen, ki se glasita:

(1)Škodo ob naravni ali drugi nesreči po metodologiji iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: predpisana metodologija) na območju lokalnih skupnosti ocenjujejo tudi komisije, ki jih imenujejo župani izmed strokovnjakov po posameznih področjih.

(2)Škodo ob naravnih in drugih nesrečah, ki je nastala na objektih gospodarske javne infrastrukture državnega pomena oziroma drugih stvareh v lasti države, ocenjujejo po predpisani metodologiji iz prejšnjega člena pristojna ministrstva oziroma gospodarske službe, zavodi in druge organizacije, ki na podlagi koncesij ali drugih javnih pooblastil upravljajo s temi stvarmi.

(3)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje vodi seznam članov komisij iz prejšnjega člena ter prvega odstavka tega člena in skrbi za njihovo usposabljanje za ocenjevanje škode po predpisani metodologiji in v ta namen izdaja ustrezna potrdila. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje krije neposredne stroške za delo komisij za ocenjevanje škode po tem zakonu, če škodo ocenjujejo v skladu z odločitvami in usmeritvami Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Stroški za delo komisij se obračunajo po merilih, ki jih določi minister. Minister določi tudi program za usposabljanje komisij.

(4)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko sklene pogodbe s potrebnim številom cenilcev škode po posameznih področjih in dejavnostih, ki kot pooblaščeni cenilci ocenjujejo škodo ob naravni ali drugi nesreči po predpisani metodologiji.

(1)Škoda ob naravni ali drugi nesreči se začne ocenjevati na podlagi odločitve Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki določi območje, komisije in cenilce za ocenjevanje, rok za zaključek ocenjevanja ter druga vprašanja, pomembna za celovito oceno neposredne škode v skladu s predpisano metodologijo. Pobudo za začetek ocenjevanja škode lahko da Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje lokalna skupnost, gospodarska družba, zavod ali druga organizacija oziroma ministrstvo, pristojno za dejavnost, v kateri je škoda nastala.

(2)Ocene škode, ki jih izdelajo komisije za ocenjevanje škode v lokalnih skupnostih, pristojna ministrstva, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na stvareh v državni lasti oziroma jih predložijo oškodovanci neposredno, morajo potrditi regijske komisije za ocenjevanje škode v regijah, na območjih, na katerih je škoda nastala, ter državna komisija za ocenjevanje škode.

(3)Regijske in državna komisija za ocenjevanje škode lahko neposredno preverjajo ocenjevanje škode, zahtevajo dodatna dokazila ali dodatne cenitve oziroma v posameznih primerih izvedejo cenitve same ali s pooblaščenimi cenilci. Regijske in državna komisija za ocenjevanje škode lahko ocene škode znižajo ali zvišajo, če ugotovijo pomanjkljivosti pri ocenjevanju oziroma pri uporabi predpisane metodologije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah.

(4)Sredstva za ocenjevanje škode ob naravni ali drugi nesreči zagotovi vlada, praviloma ob obravnavi posledic ali škode določene naravne ali druge nesreče, vendar le za ocenjevanje škode po postopku, določenem s tem zakonom.

(5)Državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah potrdi škodo ob določeni naravni ali drugi nesreči ter obenem predlaga ukrepe za njeno odpravo v skladu s predpisi o odpravi posledic naravnih in drugih nesreč.«.

V prvem odstavku 98. člena se za drugo alineo doda nova tretja alinea, ki se glasi: »– določi vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje in pomoč iz 73., 75. in 76. člena tega zakona;«. Na koncu tretjega odstavka se črta pika in doda besedilo »in regijskemu poveljniku Civilne zaščite zlasti za uresničevanje usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih sprejme regijski oziroma njemu nadrejeni poveljnik Civilne zaščite v skladu s svojimi pristojnostmi.«.

V 99. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Poveljnike in štabe Civilne zaščite iz prejšnjega odstavka imenujejo gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz drugega odstavka 38. člena tega zakona ter zavodi, ki opravljajo bolnišnično dejavnost regijskega pomena iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona. Poverjenike Civilne zaščite imenujejo tudi druge gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije v skladu s tem zakonom.«.

V 101. členu se črta beseda »ministrstva«.

V 102. členu se doda nova četrta alinea, ki se glasi: »– skrbi za načrtovanje, izgradnjo, delovanje in vzdrževanje enotnega informacijsko komunikacijskega sistema na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter določa tehnične pogoje za vključevanje drugih sistemov v ta sistem;«. Za dosedanjo deveto alineo, ki postane deseta alinea, se doda nova enajsta alinea, ki se glasi: »– skrbi za tipizacijo sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje skrbi za usklajen razvoj sil za zaščito, reševanje in pomoč na območju države v skladu z ocenami ogroženosti, načrti zaščite in reševanja ter merili, ki jih določi minister. Na podlagi odločitve vlade, poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma na predlog vodje intervencije lahko med izvajanjem zaščite, reševanja in pomoči prizadetim Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje zagotavlja sredstva pomoči oziroma določeno zaščitno in reševalno opremo ter orodja za delovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč. Na podlagi medsebojnih pogodb lahko določeno zaščitno in reševalno opremo ter orodje prenese brezplačno na enote, službe in operativne sestave z omejitvijo, da teh sredstev prejemniki ne smejo odsvojiti, razen zaradi nadomeščanja z novimi sredstvi. Pomoč v zaščitni opremi in sredstvih ter orodju se lahko da neodplačno in s sklenitvijo ustrezne pogodbe, izjemoma tudi zaradi zagotavljanja pripravljenosti za izvajanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z merili, ki jih določi minister.«.

V prvem odstavku 103. člena se besedilo »tega zakona in« nadomesti z besedilom »tega zakona, zakona o varstvu pred požarom, zakona o varstvu pred utopitvami, zakona o gasilstvu ter drugih«. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Za odločanje o prekrških, določenih s tem zakonom in drugimi predpisi iz prvega odstavka tega člena, je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu z zakonom o prekrških.«.

104. člen se črta.

105. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za delovna razmerja in plače javnih uslužbencev na področju zaščite in reševanja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, če s tem zakonom posamezno vprašanje ni urejeno drugače.

(2)Javni uslužbenci na področju zaščite in reševanja so dolžni v skladu s splošnimi predpisi zaradi službenih potreb opravljati delo v posebnih pogojih dela na s sistemizacijo določenih delovnih mestih ponoči, ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh, dežurstvo kot redno in občasno obliko dela ter delo na terenu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.

(3)Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja je zaradi službenih potreb dolžan opravljati delo na podlagi odločitve predstojnika v posebnih pogojih dela v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden, in delo v manj ugodnih pogojih dela, nevarnostih ali delo s posebnimi obremenitvami.

(4)Delo preko polnega delovnega časa, dežurstvo in pripravljenost za delo na domu ali drugem določenem kraju se, razen v primerih, določenih s splošnimi predpisi, odredi tudi zaradi službenih potreb, za katere se štejejo: – neposredna nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče ali razglašena povečana požarna ogroženost v naravnem okolju; – nastanek naravne ali druge nesreče, ko je treba okrepiti sestavo organov vodenja, služb, enot in operativnih sestav, ki izvajajo zaščito, reševanje in pomoč, oziroma ko je treba nadaljevati z izvajanjem teh nalog; – razmere, ko se v skladu z odločitvami pristojnega organa nudi pomoč ob naravni ali drugi nesreči drugi občini, drugi državi oziroma v okviru mednarodne organizacije; – čas od nastanka naravne ali druge nesreče do vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje na prizadetem območju, vključno z ocenitvijo škode, ki jo je povzročila nesreča v skladu s tem zakonom; – povečana nevarnost napada na državo, neposredna vojna nevarnost, izredno stanje, povečana pripravljenost zaradi kriznih razmer oziroma v drugih primerih, ko je zaradi spremembe varnostnih razmer ogroženo življenje ljudi, premoženje, živali, kulturna dediščina oziroma okolje v večjem obsegu; – nadaljevanje dela v primeru odsotnosti ali izpada drugih delavcev, da se zagotovi stalno delovanje centrov za obveščanje oziroma dežurnih služb v najnujnejšem obsegu, potrebnem za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma podporo tem službam.

(5)Delo iz prejšnjega odstavka se odredi pisno. Če zaradi nujnosti opravljanja nalog zaščite in reševanja to ni mogoče, se odredi ustno. V tem primeru se pisna potrditev vroči javnemu uslužbencu do konca naslednjega tedna, ko je bilo delo odrejeno. Nadurno delo lahko traja do šest ur dnevno, 20 ur tedensko, 80 ur mesečno in do 180 ur letno, pri čemer se omejitev ugotavlja kot povprečje šestih mesecev.

(6)Za delo v posebnih pogojih dela iz četrtega odstavka tega člena pripadajo javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja posebni dodatki v skladu s splošnimi predpisi.

(7)Javni uslužbenci na področju zaščite in reševanja, ki jih določi predstojnik in ki opravljajo operativna dela, so dolžni nositi pri sebi tehnične naprave, preko katerih se jih lahko obvesti o nevarnosti nesreče ali nastali nesreči. Nošenje tehničnih naprav je obvezno, razen v času letnega dopusta in kadar se javni uslužbenec mudi izven države, ter se ne šteje za poseben pogoj dela.

(8)Javni uslužbenci na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so razporejeni na operativne dolžnosti v Civilni zaščiti, morajo biti posebej zavarovani za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, nastale ob naravni ali drugi nesreči pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči med nesrečo, pri opravljanju drugih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma na vajah, med šolanjem ali usposabljanjem. V skladu s tem odstavkom morajo biti posebej zavarovani tudi pripadniki Civilne zaščite in državljani, ki prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom.

(9)Javni uslužbenci na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, imajo pravico do zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.«.

Dodajo se novi 106.a, 106.b, 106.c, 106.č, 106.d in 106.e člen, ki se glasijo:

(1)Dnevna delovna obveznost javnega uslužbenca na področju zaščite in reševanja traja največ 12 ur v zaporednih 24 urah, pri čemer se povprečna dnevna delovna obveznost delavca upošteva kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

(2)Za delo v izmenah se šteje delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času. Za delo v izmenah se šteje tudi delo, ki se opravlja v turnusu, ko se delo opravlja po razporedu 12 ur, sledi pa mu 24 ali 48 ur počitka, in delo po posebnem razporedu, ko se delo opravlja dopoldne, popoldne in v nočnem času, vendar ne v enakomernem zaporedju. Če se delo opravlja v izmenah ali turnusu, se mora zagotoviti periodična izmenjava izmen.

(3)Javnemu uslužbencu na področju zaščite in reševanja se v primeru izmenskega dela zagotavlja predpisan dnevni in tedenski počitek v minimalnem trajanju v obdobju, ki ne sme biti daljše kot šest mesecev.

(4)Če mora javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja zaradi službenih potreb delati na dan tedenskega počitka, se mu tedenski počitek zagotovi v tekočem ali najkasneje v naslednjem mesecu.

(5)Delo v izmenah se lahko odredi na podlagi odločitve predstojnika tudi zaradi službenih potreb iz četrtega odstavka 105. člena tega zakona kot začasen ukrep, da se zagotovijo nujni pogoji za življenje na prizadetem območju v skladu s tem zakonom oziroma dokler ne preneha potreba po izmenskem delu.

(6)Javnemu uslužbencu na področju zaščite in reševanja, ki opravlja delo v izmenah ali turnusu, pripada nadomestilo stroškov za prehrano v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence, če mu prehrane med delom ni mogoče zagotoviti, pri čemer je nadomestilo stroškov za prehrano za nočno delo višje za 50%.

Če opravljeno delo javnega uslužbenca na področju zaščite in reševanja presega predpisano mesečno oziroma tedensko delovno obveznost, se razlika šteje kot delo preko polnega delovnega časa, ki lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, če ni bilo mogoče delovnega časa razporediti v skladu s tem zakonom.

(1)Dežurstvo opravlja javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja kot redno ali posebno obliko dela na delovnem mestu ali na drugem vnaprej določenem kraju.

(2)Pripravljenost za delo na domu se ne všteva v število tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa.

(3)Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja mora na podlagi odločitve predstojnika, ki jo sprejeme samostojno oziroma na zahtevo pristojnega poveljnika Civilne zaščite ali vodje intervencije, nadaljevati z delom, če je med rednim delovnim časom prišlo do naravne ali druge nesreče, pa po izteku rednega delovnega časa izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ni končano. Tako opravljene ure se štejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega časa.

(4)Izraba letnega dopusta se javnemu uslužbencu na področju zaščite in reševanja lahko prekine zaradi službenih potreb v skladu s četrtim odstavkom 105. člena tega zakona. Javni uslužbenec, ki letnega dopusta ni mogel izrabiti zaradi službenih potreb v tekočem koledarskem letu, ga lahko izrabi do 30. junija v naslednjem koledarskem letu.

(1)Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja je dolžan delati v manj ugodnih delovnih pogojih pod vplivom hrupa in vibracij, na kontaminiranem območju, ob prisotnosti aerosolov, plinov, škodljivih kemijskih snovi in drugih nevarnih snovi, če je za izvajanje nalog v takih pogojih usposobljen in ima potrebno osebno varovalno opremo. Če javni uslužbenec nima potrebne osebne varovalne opreme, lahko delo odkloni, mora pa o tem nemudoma obvestiti neposredno nadrejenega.

(2)Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja je dolžan opravljati tudi delo z eksplozivnimi sredstvi in razstrelivi ter nevarnimi snovmi pod pogoji iz prejšnjega odstavka.

(3)Javnemu uslužbencu na področju zaščite in reševanja, ki opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali je razporejen k opravljanju takih nalog v Civilni zaščiti in je med rednim delovnim časom napoten ali pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v drug kraj, se v dejansko opravljeno delo šteje tudi čas za prihod na kraj opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ter čas za povratek z opravljanja nalog.

(4)Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja ima za opravljanje dela iz tega člena pravico do posebnih dodatkov v skladu s splošnimi predpisi.

(5)Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni oziroma pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom priznana invalidnost, se razporedi na drugo delovno mesto v ministrstvu ali v drug državni organ, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, oziroma se mu omogoči poklicna rehabilitacija. Pravico do prerazporeditve na delo v okviru organov lokalne skupnosti oziroma poklicne rehabilitacije ima v skladu s tem členom tudi javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja lokalne skupnosti. Če prerazporeditev ni možna oziroma poklicna rehabilitacija ni smotrna, se njegova razporeditev rešuje s smiselno uporabo predpisov, ki urejajo prerazporejanje pripadnikov Slovenske vojske, ki jim je invalidnost priznana zaradi poškodbe ali poklicne bolezni med vojaško službo.

(1)Javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo operativno delo potapljačev ali varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pripada za ohranjanje telesne psihofizične pripravljenosti poleg rednega letnega tudi dodaten dopust 15 dni. Pogoje in način izrabe dodatnega dopusta določi minister. Dodaten dopust v skladu s tem členom pripada tudi potapljačem in pirotehnikom, ki delajo kot poklicni gasilci.

(2)Javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo v skladu s sistemizacijo delovnih mest operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so razporejeni na opravljanje takih nalog v Civilni zaščiti več kot deset let, pripada za vsako nadaljnje začeto leto dela dodatek za stalnost v višini 0,5% osnovne plače.

(1)Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja, zoper katerega se uveljavlja odškodninska ali kazenska odgovornost zaradi njegovega ravnanja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, ima pravico do brezplačne pravne pomoči, ki mu jo zagotovi pristojni državni organ ali organ lokalne skupnosti.

(2)Pravno pomoč iz prejšnjega odstavka zagotovi javnemu uslužbencu pristojni organ, če oceni, da je javni uslužbenec ravnal v skladu s predpisi in merili stroke pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči. Pravico do brezplačne pravne pomoči ima v skladu s tem členom tudi pripadnik Civilne zaščite oziroma državljan, ki mu je priznan status pripadnika Civilne zaščite v skladu s tem zakonom, ter poklicni gasilec.«.

Na koncu drugega odstavka 108. člena se črta pika in doda besedilo »ter v drugih primerih, določenih v četrtem odstavku 105. člena tega zakona.«.

V 114. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) S programi iz prejšnjega odstavka se lahko določijo tudi usposabljanja, ki trajajo do največ treh mesecev in pri katerih se udeležencem usposabljanje všteva v pokojninsko dobo v skladu z zakonom ter pripadajo druge pravice, ki jih določi vlada.

(4)Minister lahko predpiše oziroma da soglasje za izvajanje programov usposabljanja, ki so prevzeti na podlagi obveznosti države na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v mednarodnih organizacijah v skladu z mednarodnimi pogodbami.«. Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

V 116. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Stroške izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, ki jo povzroči neznani povzročitelj, subsidiarno krije lokalna skupnost, na območju katere je nesreča nastala, oziroma država, če gre za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki so v pristojnosti države.«.

V prvem odstavku 117. člena se besede »iz desete alinee« nadomesti z besedami »iz enajste alinee«. Drugi odstavek se črta.

V 118. členu se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora fizična oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti povzročila ogroženost ali nesrečo oziroma stanje, zaradi katerega so nastali stroški nujnega ukrepanja, povrniti sorazmeren delež stroškov intervencije, ki jih določi vlada.

(4)Vlada določi dejavnosti, pri katerih morajo udeleženci pokriti sorazmeren delež stroškov intervencije ne glede na vzrok in odgovornost za nesrečo in pri katerih morajo biti udeleženci zavarovani za primer nesreče. Sorazmeren delež stroškov intervencije krije zavarovalnica oziroma udeleženci sami, če niso zavarovani.

(5)Sredstva, pridobljena iz naslova vrnitve stroškov nujnega ukrepanja oziroma sorazmernega deleža stroškov intervencij, so namenski prihodki tiste reševalne službe ali sestave, ki je nujno ukrepanje oziroma intervencijo izvršila, in jih lahko uporabi le za svojo dejavnost v skladu s tem zakonom.«.

V prvem odstavku 119. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:«. Dodajo se nove 1.a, 1.b, 1.c in 1.č točka, ki se glasijo: »1.a če kot delodajalec državljana, ki je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti, ne vzame nazaj na delo po izteku pogodbe o službi v Civilni zaščiti oziroma prenehanju opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči, h katerim je bil državljan pozvan ali napoten (tretji odstavek 19.a člena); 1.b če kot delodajalec ne opraviči ali omogoči odsotnosti z dela pripadniku Civilne zaščite oziroma državljanu, ki prostovoljno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, ki je bil pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči med delom preko tehničnih sredstev, s sireno za javno alarmiranje ali pisnim pozivom (prvi in drugi odstavek 23.a člena); 1.c če kot delodajalec ne opraviči ali omogoči odsotnosti z dela pripadniku Civilne zaščite oziroma državljanu, ki prostovoljno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, zaradi vaj ali usposabljanja, na katere je bil pisno pozvan (tretji odstavek 23.a člena); 1.č če kot delodajalec pripadnika Civilne zaščite oziroma državljana, ki v skladu s tem zakonom prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, odpusti, razporedi na drugo delovno mesto ali kako drugače oškoduje pri opravljanju teh nalog (četrti odstavek 27. člena);«. Doda se nova 6.a točka, ki se glasi: »6.a če ne izdela načrtov zaščite in reševanja oziroma ne načrtuje izvedbe zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravne in druge nesreče (četrti odstavek 38. člena);«. Doda se nova 13.a točka, ki se glasi: »13.a če prepreči izvedbo ukrepov ali ne ravna v skladu z ukrepi, ki jih med vodenjem zaščite in reševanja odredi poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije (prvi, tretji in četrti odstavek 85. člena);«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

Doda se nov 119.a člen, ki se glasi: Z globo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki opravlja dejavnosti iz drugega odstavka 38. člena tega zakona, če ne zgradi, vzdržuje in zagotavlja delovanja alarmnih naprav, ki omogočajo alarmiranje okoliškega prebivalstva, ali jih ne vključi v sistem javnega alarmiranja (četrti odstavek 56. člena).«.

V 120. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa ali organa lokalne skupnosti:«. 3. točka se spremeni tako, da se glasi: »3. če stori dejanje iz 1.a, 1.b, 1.c, 1.č, 7., 8., 10., 11., 12., 13. in 13.a točke prvega odstavka 119. člena tega zakona.«.

V 121. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik:«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Z globo od 200.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki prepreči izvedbo ukrepov ali se ne ravna v skladu z ukrepi, ki jih med vodenjem zaščite in reševanja odredi poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije (prvi, tretji in četrti odstavek 85. člena).«.

(1)Zaklonišča, ki so bila zgrajena pred uveljavitvijo tega zakona, se razvrstijo v zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva do 24 ur in morajo imeti najmanj predpisana zapiralna sredstva, filtroventilacijske naprave ter elektroinštalacije za njihov pogon in osvetljevanje prostorov. Tehnično kontrolo teh zaklonišč opravljajo pooblaščene organizacije na vsakih deset let.

(2)Minister predpiše potrebne tehnične pogoje za zapiralna sredstva, filtroventilacijske naprave ter elektroinštalacije iz prejšnjega odstavka ter za vzdrževanje zaklonišč.

(1)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje postopoma, vendar najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega zakona, prevzame od občin upravljanje in vzdrževanje ter zagotavlja delovanje vseh siren, potrebnih za delovanje enotnega javnega sistema alarmiranja. Prevzem siren po tem členu ne obsega siren oziroma alarmnih naprav, ki so jih dolžne zgraditi, vzdrževati, vključiti v javni sistem alarmiranja in zagotoviti njihovo delovanje gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz 38. člena tega zakona.

(2)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izvrši prevzem siren iz prejšnjega odstavka na podlagi letnih načrtov in brezplačno. Stroške za vzdrževanje in delovanje siren prevzame uprava od dneva prevzema sirene dalje.

(3)Pri prevzemu posamezne sirene v skladu s tem členom se upošteva tudi njena morebitna uporaba za aktiviranje sirene za aktiviranje gasilcev in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s predpisi o opazovanju, obveščanju in alarmiranju.

(1)Izvršilni predpisi morajo biti s tem zakonom usklajeni v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.

(2)Do uskladitve oziroma izdaje novih izvršilnih predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona.

(3)Organizacijske in druge priprave za zaščito, reševanje in pomoč je treba uskladiti s tem zakonom v treh letih po uveljavitvi tega zakona, razen prevzema siren za javno alarmiranje iz prejšnjega člena.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 212-07/91-3/10 Ljubljana, dne 2. marca 2006 EPA 649-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.