Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju evropske delniške družbe (SE) (ZSDUEDD)

(1)Ta zakon v skladu z Direktivo Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (UL L št. 294 z dne 10. 11. 2001, str. 22) ureja načine sodelovanja delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavcev) pri upravljanju evropske delniške družbe (Societas Europaea, v nadaljnjem besedilu: SE).

(2)Cilj tega zakona je, da se v SE doseže sporazum o sodelovanju delavcev pri upravljanju SE, ki zagotavlja pravice delavcev do čezmejnega obveščanja, posvetovanja in soodločanja. Če sporazum ni dosežen, se sodelovanje delavcev pri upravljanju SE zagotovi po IV. poglavju tega zakona.

Ta zakon velja za SE, ki imajo ali bodo imele sedež v Republiki Sloveniji. Ne glede na sedež SE velja ta zakon tudi za delavce SE, ki so zaposleni v Republiki Sloveniji v udeleženih družbah, odvisnih družbah in podružnicah SE, ki ima ali bo imela sedež v drugi državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: država članica).

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: (a)    SE je družba, ki je ustanovljena v skladu z Uredbo Sveta št. 2157/2001/ES z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (UL L št. 294 z dne 10. 11. 2001, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2157/2001/ES); (b)    udeležene družbe so družbe, ki neposredno sodelujejo pri ustanavljanju SE; (c)    odvisna družba je družba, nad katero ima druga družba obvladujoč vpliv v skladu z Direktivo Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L št. 254 z dne 30. 9. 1994, str. 64); (č)   zadevna odvisna družba in podružnica je odvisna družba ali podružnica udeležene družbe, za katero se predlaga, da ob oblikovanju SE postane njena odvisna družba ali njena podružnica; (d)    posebno pogajalsko telo je telo, ki je ustanovljeno za pogajanje s poslovodstvi udeleženih družb o ureditvi načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju SE; (e)    svet delavcev SE je organ, ki zastopa delavce, ustanovljen z namenom obveščanja in posvetovanja z delavci v SE in njenih odvisnih družbah in podružnicah in v določenih primerih za uresničevanje pravic delavcev do soodločanja v SE; (f)     sodelovanje delavcev pri upravljanju je vsak postopek, vključno z obveščanjem, posvetovanjem in soodločanjem, prek katerega lahko delavci vplivajo na odločitve, ki se sprejemajo v družbi; (g)    obveščanje je obveščanje sveta delavcev SE ali drugih predstavnikov delavcev s strani poslovodstva SE o vprašanjih, ki se nanašajo na SE ali na katero koli njeno odvisno družbo ali podružnico, ki je v drugi državi članici in o vprašanjih, ki presegajo pooblastila organov odločanja v posamezni državi članici. Obveščanje se opravi v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev omogoča poglobljeno oceno možnega vpliva odločitev in če je primerno, pripravo posvetovanj s poslovodstvom SE; (h)    posvetovanje je vzpostavitev dialoga in izmenjava mnenj med svetom delavcev SE ali drugimi predstavniki delavcev in poslovodstvom SE v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev na podlagi zagotovljenih informacij omogoča, da izrazijo mnenje o načrtovanih ukrepih poslovodstva SE, ki se lahko upošteva pri postopku odločanja v SE; (i)     soodločanje po tem zakonu je vpliv sveta delavcev SE ali drugih predstavnikov delavcev na zadeve družbe s:

-  pravico izvolitve ali imenovanja posameznih članov organov vodenja ali nadzora v družbi ali

-  pravico priporočiti imenovanje ali nasprotovati imenovanju posameznih ali vseh članov organov vodenja ali nadzora v družbi.

(1)Po objavi predloga za ustanovitev SE, v skladu z Uredbo 2157/2001/ES in določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, morajo poslovodstva vseh udeleženih družb čim prej začeti pogajanja s predstavniki delavcev udeleženih družb o ureditvi načina sodelovanja delavcev pri upravljanju SE.

(2)V ta namen morajo biti predstavniki delavcev ali če teh ni, vsi delavci neposredno seznanjeni:

-        z identiteto in strukturo udeleženih družb, zadevnih odvisnih družb in podružnic ter njihovo porazdelitvijo po državah članicah;

-        s številom delavcev po državah članicah, udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah;

-        s podatkom o obstoječih delavskih predstavnikih v teh družbah in

-        s številom delavcev, ki imajo pravico do soodločanja v organih družb.

(3)Za sklenitev sporazuma o ureditvi sodelovanja delavcev pri upravljanju SE se ustanovi posebno pogajalsko telo, ki zastopa delavce udeleženih družb, zadevnih odvisnih družb in podružnic.

(1)Število članov posebnega pogajalskega telesa iz države članice je sorazmerno s številom delavcev, ki so zaposleni v udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah iz te države članice.

(2)Delavcem v vsaki državi članici se dodeli en sedež v posebnem pogajalskem telesu za vsakih začetih 10% od skupnega števila delavcev, ki so zaposleni v udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah v vseh državah članicah skupaj.

(1)Če se SE ustanovi z združitvijo, pripadajo udeleženim družbam iz posamezne države dodatni sedeži tako, da se zagotovi, da je v posebno pogajalsko telo vključen en predstavnik iz vsake udeležene družbe, ki je registrirana in ima delavce zaposlene v posamezni državi in ki preneha obstajati kot samostojna pravna oseba po registraciji SE.

(2)Število dodatnih članov posebnega pogajalskega telesa ne sme presegati 20% števila članov, imenovanih v skladu s prejšnjim členom in ne sme povzročiti dvojnega zastopanja delavcev.

(3)Če število udeleženih družb presega število dodatnih sedežev, ki so na voljo v skladu s prejšnjim členom, se dodatni sedeži dodelijo družbam v različnih državah članicah, ki še nimajo svojega predstavnika v posebnem pogajalskem telesu in imajo največ delavcev.

(1)Za izračun števila delavcev v udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah se upošteva število delavcev v času objave predloga za ustanovitev SE iz 4. člena tega zakona.

(2)Če med delovanjem posebnega pogajalskega telesa nastanejo tolikšne spremembe v strukturi ali številu delavcev udeleženih družb, zadevnih odvisnih družb in podružnic, da bi se glede na merila iz 5. in 6. člena tega zakona sestava posebnega pogajalskega telesa morala spremeniti, je treba posebno pogajalsko telo ustrezno na novo sestaviti. O takih spremembah morajo poslovodstva takoj obvestiti posebno pogajalsko telo, pri čemer se smiselno uporablja 4. člen tega zakona.

(volitve članov posebnega pogajalskega telesa iz Republike Slovenije)

(1)Predstavnike delavcev iz Republike Slovenije v posebno pogajalsko telo izvoli zbor delavcev na tajnih volitvah.

(2)Pravico predlagati kandidate za člane posebnega pogajalskega telesa imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v udeleženi družbi, zadevni odvisni družbi in podružnici ter najmanj 50 delavcev v udeleženi družbi, zadevni odvisni družbi in podružnici.

(1)Poslovodstva udeleženih družb seznanijo posebno pogajalsko telo s predlogom in postopkom ustanavljanja SE do njene registracije.

(2)Posebno pogajalsko telo in poslovodstva udeleženih družb se v duhu sodelovanja pogajajo za dosego sporazuma o načinih sodelovanja delavcev pri upravljanju SE. Sporazum mora biti v pisni obliki.

(3)Pogajanja se začnejo takoj, ko je posebno pogajalsko telo ustanovljeno in lahko trajajo do 6 mesecev, razen če se stranki sporazumno odločita za podaljšanje pogajanj, vendar največ do enega leta od dneva ustanovitve posebnega pogajalskega telesa.

(4)Za dan ustanovitve posebnega pogajalskega telesa velja dan, ko so poslovodstva sklicala ustanovitveno sejo posebnega pogajalskega telesa.

Za pogajanja lahko posebno pogajalsko telo zaprosi za pomoč strokovnjake, ki jih samo izbere, vključujoč predstavnike sindikatov na ravni Evropske unije, da jim pomagajo pri njihovem delu. Ti strokovnjaki so lahko na zahtevo posebnega pogajalskega telesa navzoči na pogajalskih sestankih v vlogi svetovalca. Posebno pogajalsko telo se lahko odloči, da bo o začetku pogajanj obvestilo predstavnike ustreznih zunanjih organizacij.

(1)Vse stroške, povezane s pogajanji in delovanjem posebnega pogajalskega telesa, krijejo udeležene družbe.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek krijejo udeležene družbe stroške le za enega strokovnjaka iz prejšnjega člena.

(1)Posebno pogajalsko telo odloča z večino glasov svojih članov, ki morajo hkrati predstavljati tudi večino vseh delavcev, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Vsak član posebnega pogajalskega telesa ima en glas.

(3)Člani posebnega pogajalskega telesa, ki so bili izvoljeni ali imenovani v posamezni državi članici, zastopajo vse delavce udeleženih družb, zadevnih odvisnih družb in podružnic iz te države.

(1)Če pogajanja vodijo v zmanjševanje pravic soodločanja, posebno pogajalsko telo o rešitvah odloča z najmanj dvotretjinsko večino svojih članov, ki zastopajo vsaj dve tretjini delavcev iz vsaj dveh držav članic če gre:

-        za SE, ki bo ustanovljena z združitvijo in ima pravico do soodločanja vsaj 25% skupnega števila delavcev v udeleženih družbah ali

-        za SE, ki bo ustanovljena z ustanovitvijo holdinga SE ali z oblikovanjem odvisne družbe in ima pravico do soodločanja vsaj 50% skupnega števila delavcev v udeleženih družbah.

(2)Zmanjševanje pravic soodločanja pomeni zniževanje deleža članov organov vodenja ali nadzora SE, na katerega vplivajo delavci, pod raven najvišjega deleža v udeleženih družbah.

(3)Če je SE ustanovljena s preoblikovanjem, se odločitev po prvem odstavku tega člena ne more sprejeti.

(4)Kadar v udeleženih družbah obstajajo različne oblike soodločanja, lahko posebno pogajalsko telo odloči, katera od teh oblik naj se uporabi v SE. Če posebno pogajalsko telo ne sprejme odločitve, se v SE uporabi oblika soodločanja, ki je veljala za večino delavcev v vseh udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah.

(5)Posebno pogajalsko telo obvesti poslovodstva udeleženih družb o odločitvi iz prejšnjega odstavka.

(1)Posebno pogajalsko telo lahko z najmanj dvotretjinsko večino glasov svojih članov, ki predstavljajo najmanj dve tretjini delavcev v vsaj dveh državah članicah sklene, da ne začne pogajanj ali da prekine že začeta pogajanja in da se bodo v SE uporabljale določbe zakona, ki ureja evropske svete delavcev.

(2)Če je sprejet sklep iz prejšnjega odstavka, se ustavi postopek za dosego sporazuma o načinih sodelovanja delavcev pri upravljanju SE iz 9. člena tega zakona in se določbe IV. poglavja tega zakona ne uporabljajo.

(3)Kadar je SE ustanovljena s preoblikovanjem, ni mogoče sprejeti sklepa iz prvega odstavka tega člena, če v družbi, ki se bo preoblikovala, že obstaja soodločanje.

(4)Dve leti po sprejetju sklepa iz prvega odstavka tega člena se posebno pogajalsko telo znova sestane na pisno zahtevo vsaj 10% delavcev v SE, njenih odvisnih družbah in podružnicah ali njihovih predstavnikov. Če se stranki tako dogovorita, se pogajanja lahko ponovno začnejo že prej.

(5)Če posebno pogajalsko telo sklene, da bo obnovilo pogajanja s poslovodstvom SE, vendar se kot rezultat teh pogajanj sporazum ne doseže, se določbe IV. poglavja tega zakona ne uporabljajo.

Za pogajalski postopek se uporablja nacionalna zakonodaja države članice, v kateri bo sedež SE, če ta zakon ne določa drugače.

(1)Pisni sporazum o načinu sodelovanja delavcev pri upravljanju SE, ki ga skleneta posebno pogajalsko telo in poslovodstva udeleženih družb v skladu z 9. členom tega zakona, vsebuje: (a)    področje veljavnosti sporazuma; (b)    sestavo, število članov in razdelitev sedežev v svetu delavcev SE, ki bo sodeloval s poslovodstvom SE pri obveščanju in posvetovanju z delavci v SE in njenih odvisnih družbah in podružnicah; (c)    način in postopek za obveščanje sveta delavcev SE in za posvetovanje z njim; (č)   pogostost sestankov sveta delavcev SE; (d)    finančna in materialna sredstva, ki jih je treba zagotoviti svetu delavcev SE; (e)    načine uresničevanja postopkov obveščanja in posvetovanja, če se stranki med pogajanji odločita za sprejetje teh postopkov namesto ustanovitve sveta delavcev SE; (f)     datum začetka veljavnosti sporazuma in njegovo trajanje, primere, v katerih se je treba o sporazumu znova pogajati, ter postopek za ponovna pogajanja o njem.

(2)Če se stranki med pogajanji dogovorita za soodločanje, s sporazumom določita načine za soodločanje, vključno s številom članov v organih vodenja ali nadzora SE, ki jih bodo delavci upravičeni voliti, imenovati, jih priporočiti ali jim nasprotovati in postopke, po katerih delavci te člane lahko volijo, imenujejo, priporočijo ali jim nasprotujejo, ter njihove pravice.

(3)V sporazumu ni treba upoštevati določb IV. poglavja tega zakona, razen če posebno pogajalsko telo in poslovodstva udeleženih družb odločijo drugače.

Kadar je SE ustanovljena s preoblikovanjem, mora sporazum o sodelovanju delavcev pri upravljanju SE zagotoviti najmanj enako raven sodelovanja delavcev pri upravljanju, kot že obstaja znotraj družbe, ki se bo preoblikovala v SE.

Določbe tega poglavja se za SE, ki je registrirana v Republiki Sloveniji, uporabljajo od dneva registracije SE če:

-        se stranki tako dogovorita ali

-        v roku iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona ni dosežen sporazum o načinih sodelovanja delavcev pri upravljanju SE in se poslovodstva udeleženih družb odločijo za uporabo določb tega poglavja ter nadaljujejo postopek registracije SE, pri čemer posebno pogajalsko telo ni sprejelo sklepa o prekinitvi pogajanj iz 14. člena tega zakona.

(1)V primerih iz prejšnjega člena se svet delavcev SE ustanovi na podlagi zakona z namenom obveščanja in posvetovanja.

(2)Pristojnost sveta delavcev SE do obveščanja in posvetovanja je omejena na vprašanja, ki se nanašajo na SE in na katero koli odvisno družbo ali podružnico, ki je v drugi državi članici in na vprašanja, ki presegajo pooblastila organov odločanja v posamezni državi članici.

(1)Člani sveta delavcev SE so lahko le delavci SE, njenih odvisnih družb in podružnic.

(2)Delavcem v vsaki državi članici se dodeli en sedež v svetu delavcev SE za vsakih začetih 10% od skupnega števila delavcev, ki so zaposleni v udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah v vseh državah članicah skupaj v času, ko je bila dana informacija iz drugega odstavka 4. člena tega zakona.

(3)Poslovodstvo SE takoj po imenovanju članov sveta delavcev SE skliče ustanovitveno sejo sveta delavcev SE. Na njej svet delavcev SE izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika.

(4)Predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, zastopa svet delavcev SE v okviru sprejetih sklepov in sporoča odločitve sveta delavcev SE poslovodstvu SE.

(1)Člane sveta delavcev SE iz Republike Slovenije izvoli zbor delavcev na tajnih volitvah.

(2)Pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev SE imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v udeleženi družbi, odvisni družbi in podružnici ter najmanj 50 delavcev v udeleženi družb, odvisni družbi in podružnici.

(3)Če ima svet delavcev SE več kakor 10 članov, lahko izmed članov izvoli odbor, ki ima tri člane in vodi tekoče posle sveta delavcev SE.

(4)Svet delavcev SE z večino glasov svojih članov sprejme poslovnik, s katerim se določijo pravila delovanja sveta delavcev SE.

(5)Svet delavcev SE mora poslovodstvo SE obvestiti o svoji sestavi.

(1)Svet delavcev SE enkrat na leto prouči ali spremembe števila delavcev v SE, njenih odvisnih družbah in podružnicah zahtevajo spremembe pri dodelitvi sedežev iz drugega odstavka 20. člena tega zakona.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka mora svet delavcev SE preoblikovati svojo sestavo v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona.

(1)Svet delavcev SE se štiri leta po svoji ustanovitvi odloči ali začne pogajanja za dosego sporazuma iz drugega odstavka 9. člena tega zakona ali pa nadaljuje delo v skladu z določbami tega poglavja.

(2)Če se svet delavcev SE odloči za začetek pogajanj, se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega zakona, pri čemer vlogo posebnega pogajalskega telesa prevzame svet delavcev SE.

(3)Če v roku iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona ni dosežen sporazum iz prvega odstavka tega člena, svet delavcev SE nadaljuje delo v skladu z določbami tega poglavja.

(1)Poslovodstvo SE mora svet delavcev SE obveščati o rednih poročilih pristojnih organov in zagotoviti dnevne rede sestankov organov vodenja ali nadzora SE ter kopije vseh dokumentov, predloženih skupščini delničarjev.

(2)Svet delavcev SE ima pravico, da se vsaj enkrat na leto sestane s poslovodstvom SE z namenom, da skupaj obravnavata redno poročilo o poslovnem uspehu in bodočem razvoju SE. O tem je treba obvestiti poslovodstva v posameznih državah članicah.

(3)Na letnem posvetovanju se obravnavajo zlasti struktura, ekonomski in finančni položaj, verjetni razvoj poslovanja, proizvodnje in prodaje, položaj in verjetna gibanja razvoja, naložbe in bistvene spremembe, ki zadevajo organizacijo, uvedba novih delovnih metod ali proizvodnih postopkov, prenosi proizvodnje, združitev, zmanjšanje ali prenehanje družb, podružnic ali njihovih pomembnih delov in odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

(1)Če obstajajo izjemne okoliščine, ki bistveno vplivajo na interese delavcev, zlasti ob preselitvah, prenosih, prenehanjih podružnic ali družb ali ob odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, ima svet delavcev SE pravico, da je s tem pravočasno seznanjen.

(2)Svet delavcev SE ima pravico, da se na lastno zahtevo sestane s poslovodstvom SE ali drugo primerno vodstveno ravnjo, ki ima pravico odločanja o določenih zadevah, zaradi seznanitve in posvetovanja o ukrepih, ki bistveno vplivajo na interese delavcev.

(3)Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi odbor sveta delavcev SE, kadar se svet delavcev SE, zlasti v nujnih primerih, tako odloči. Na sestanku, ki ga organizira odbor sveta delavcev SE, imajo pravico sodelovati tudi tisti člani sveta delavcev SE, ki zastopajo delavce, ki jih ukrepi iz prvega odstavka tega člena neposredno zadevajo.

(4)Če se poslovodstvo SE odloči, da ne bo ravnalo v skladu z mnenjem, ki ga je izrazil svet delavcev SE, ima svet delavcev SE za dosego dogovora pravico do ponovnega sestanka s poslovodstvom SE.

(5)Mnenja sveta delavcev SE ali njegovega odbora ne morejo posegati v pristojnosti poslovodstva SE.

(6)Svet delavcev SE ali njegov odbor, ki je po potrebi razširjen v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ima pred sestankom s poslovodstvom SE pravico sestati se brez navzočnosti predstavnikov poslovodstva SE.

Svet delavcev SE obvesti predstavnike delavcev ali delavce v SE ter njenih odvisnih družbah in podružnicah o vsebini in izidu postopkov obveščanja in posvetovanja.

Svetu delavcev SE ali njegovemu odboru lahko pomagajo strokovnjaki, ki jih sam izbere.

Člani sveta delavcev SE imajo pravico do izobraževanja, če je to potrebno za izvajanje njihovih nalog, s pravico do plačane odsotnosti z dela.

(1)Stroške sveta delavcev SE krije SE, ki članom tega organa zagotovi finančna in materialna sredstva, potrebna za ustrezno opravljanje njihovih nalog.

(2)Če ni dogovorjeno drugače, mora SE še zlasti kriti stroške organiziranja sestankov in zagotavljanja prevajalskih storitev ter stroške bivanja in potne stroške članov sveta delavcev SE in njegovega odbora. SE krije te stroške tudi za enega strokovnjaka, ki ga svet delavcev SE ali njegov odbor v skladu s 27. členom tega zakona lahko povabi k sodelovanju.

(1)Soodločanje delavcev v SE mora biti urejeno v naslednjih primerih:

1.v SE, ki se ustanovi s preoblikovanjem, če so imeli delavci v družbi pred preoblikovanjem v SE pravico do soodločanja;

2.v SE, ki se ustanovi z združitvijo,

-  če je v eni ali več udeleženih družbah pred registracijo SE obstajala ena ali več oblik soodločanja za najmanj 25% skupnega števila delavcev v vseh udeleženih družbah ali

-  če je v eni ali več udeleženih družbah pred registracijo SE obstajala ena ali več oblik soodločanja za manj kakor 25% skupnega števila delavcev v vseh udeleženih družbah in če se posebno pogajalsko telo tako odloči;

3.v SE, ki se ustanovi z ustanovitvijo holdinga SE ali z ustanovitvijo odvisne družbe,

-  če je v eni ali več udeleženih družbah pred registracijo SE obstajala ena ali več oblik soodločanja za najmanj 50% skupnega števila delavcev v vseh udeleženih družbah ali

-  če je v eni ali več udeleženih družbah pred registracijo SE obstajala ena ali več oblik soodločanja za manj kakor 50% skupnega števila delavcev v vseh udeleženih družbah in če se posebno pogajalsko telo tako odloči.

(2)Posebno pogajalsko telo mora udeležene družbe obvestiti o sprejetih odločitvah iz druge in tretje točke prvega odstavka tega člena.

(3)Če pred registracijo SE za nobeno od udeleženih družb niso obstajale določbe o soodločanju, se od SE ne zahteva uvedba določb o soodločanju delavcev.

(1)V SE, ki se ustanovi s preoblikovanjem, se uporabljajo vse oblike soodločanja delavcev, ki so veljale za to družbo pred registracijo.

(2)V drugih primerih ustanavljanja SE ima svet delavcev SE ali delavci v SE, njenih odvisnih družbah in podružnicah pravico, da izvolijo ali imenujejo, priporočijo ali nasprotujejo imenovanju dela članov organov vodenja ali nadzora SE, pri čemer je delež teh članov enak najvišjemu veljavnemu deležu v udeleženih družbah pred registracijo SE.

(1)Svet delavcev SE odloči o razdelitvi sedežev v organih vodenja ali nadzora SE med predstavnike delavcev iz različnih držav članic, v skladu z deležem delavcev zaposlenih v posamezni državi članici v SE, njenih odvisnih družbah in podružnicah.

(2)Če na ta način državi članici pripade več sedežev, hkrati pa bi delavci iz ene ali več drugih držav članic ostali brez sedeža, mora svet delavcev SE izvesti ponovno razdelitev sedežev tako, da en sedež dobijo predstavniki te ali teh držav članic. Pri tem je treba zagotoviti, da je sedež dodeljen delavcem iz države članice, v kateri bo imela SE svoj sedež. Če tej državi po prvem odstavku že pripada sedež, se sedež dodeli državi, ki je brez sedeža in v kateri je zaposlenih največji delež delavcev.

(3)Če se število članov v organih vodenja ali nadzora SE spremeni, mora svet delavcev SE na novo odločiti o številu delavcev ob upoštevanju prejšnjih dveh odstavkov tega člena, pri čemer odpokliče odvečne predstavnike oziroma dodeli dodatne sedeže predstavnikom delavcev iz posameznih držav članic.

(določitev predstavnikov delavcev v organih vodenja ali nadzora SE s sedežem v Republiki Sloveniji) Predstavnike delavcev v organih vodenja ali nadzora SE s sedežem v Republiki Sloveniji izvoli ali predlaga svet delavcev SE v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju v delu, ki ureja sodelovanje delavcev v organih družbe in zakonom, ki ureja gospodarske družbe v delu, ki ureja sistem upravljanja delniških družb.

(1)Če so na voljo dodatni sedeži v organih vodenja ali nadzora SE za predstavnike delavcev iz Republike Slovenije, jih svet delavcev SE porazdeli sorazmerno številu delavcev v SE, njenih odvisnih družbah in podružnicah v Republiki Sloveniji.

(2)Določitev predstavnikov delavcev v organih vodenja ali nadzora SE s sedežem v Republiki Sloveniji iz držav članic, ki nimajo ureditve tega področja, izvede svet delavcev SE.

(3)Svet delavcev SE in poslovodstvo SE morata biti seznanjena z izvoljenimi ali imenovanimi člani organov vodenja ali nadzora SE.

(4)Vsak član organa vodenja ali nadzora SE s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ga je izvolil, imenoval ali priporočil svet delavcev SE, je polnopravni član, ki ima enake pravice in obveznosti kakor člani, ki zastopajo delničarje, vključno s pravico do glasovanja.

(1)Poslovodstvo SE in svet delavcev SE sodelujeta na temelju medsebojnega zaupanja v dobro delavcev in SE.

(2)Enako velja za sodelovanje med organi vodenja ali nadzora SE in predstavniki delavcev v zvezi s postopkom obveščanja in posvetovanja z delavci.

(1)Člani posebnega pogajalskega telesa in sveta delavcev SE ter strokovnjaki, ki jim pomagajo, morajo spoštovati zaupnost vseh podatkov, ki so jih poslovodstva izrecno označila kot poslovno skrivnost. Ta obveza ostane v veljavi tudi po poteku njihovega mandata.

(2)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi v primeru sklenitve sporazuma o načinih sodelovanja delavcev pri upravljanju SE iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.

Za člane posebnega pogajalskega telesa, člane sveta delavcev SE, predstavnike delavcev, ki opravljajo funkcije v skladu s postopkom obveščanja in posvetovanja in predstavnike delavcev v organih vodenja ali nadzora SE, ki so zaposleni v SE, njenih odvisnih družbah ali podružnicah ali v udeleženih družbah v Republiki Sloveniji, se glede varstva smiselno uporabljata 67. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93 in 56/01) in 113. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02).

Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem tega zakona je pristojno delovno sodišče.

(1)Z globo najmanj 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeležena družba ali SE, če njeno poslovodstvo:

1.ne posreduje podatkov iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, posreduje napačne ali nepopolne podatke ali jih ne posreduje pravočasno;

2.ne posreduje podatkov iz drugega odstavka 7. člena tega zakona, posreduje napačne ali nepopolne podatke ali jih ne posreduje pravočasno;

3.v nasprotju s 24. členom tega zakona ne opravi letnega obveščanja in posvetovanja ali če posreduje napačne ali nepopolne podatke ali jih ne posreduje pravočasno;

4.v nasprotju s 25. členom tega zakona ne opravi obveščanja in posvetovanja v izjemnih okoliščinah ali če posreduje napačne ali nepopolne podatke ali jih ne posreduje pravočasno.

(2)Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba družbe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 300-01/05-36/1 Ljubljana, dne 2. marca 2006 EPA 594-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.