Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja

Ta pravilnik določa pogoje za opravljanje, obseg, vsebino, organizacijo in postopek opravljanja strokovnega izpita za strokovne delavce na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, osnovnega glasbenega izobraževanja, šolskih in obšolskih dejavnosti, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, višjega strokovnega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in dijaških domovih ter izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: vrtec oziroma šola).

Strokovno in organizacijsko delo v zvezi s strokovnimi izpiti v skladu s tem pravilnikom opravlja uradna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za šolstvo.

Strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom lahko opravljajo kandidati, ki so delovne izkušnje pridobili kot pripravniki na področju vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: pripravniki), in kandidati, ki so delovne izkušnje pridobili kot drugi strokovni delavci, ki v vrtcu oziroma šoli opravljajo vzgojno-izobraževalno delo (v nadaljnjem besedilu: drugi strokovni delavci).

Pripravnik je strokovni delavec, ki izpolnjuje pogoje za pripravnika v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Drugi strokovni delavec je vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, učitelj, svetovalni delavec, knjižničar, predavatelj višje strokovne šole, organizator zdravstveno-higienskega režima, organizator prehrane, organizator šolske prehrane, organizator ali drugi strokovni delavec v izobraževanju odraslih, korepetitor, organizator obveznih izbirnih vsebin, organizator praktičnega usposabljanja z delom, organizator praktičnega pouka, računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti, inštruktor ali laborant, ki ni opravljal pripravništva na področju vzgoje in izobraževanja, je pa v vrtcu oziroma šoli opravljal vzgojno-izobraževalno delo v skladu s 7. členom tega pravilnika na podlagi pogodbenega razmerja iz 109., 109a. ali 109b. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 118/06 – ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D) in izpolnjuje druge pogoje v skladu s tem pravilnikom. Strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom lahko opravlja tudi, kdor je uspešno opravil pet praktičnih nastopov ali pisno nalogo ter ustrezen del aktivnosti iz priprave na strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom, in je opravljal pripravništvo v socialno-varstvenem zavodu oziroma je v socialno-varstvenem zavodu opravljal vzgojno-izobraževalno delo najmanj toliko časa, kolikor traja pripravništvo v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo na področju vzgoje in izobraževanja, in izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi.

Pripravnik s srednješolsko izobrazbo se lahko prijavi k opravljanju strokovnega izpita najprej po 560 urah opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, pripravnik z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo pa najprej po 840 urah opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, če izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pripravnik uveljavlja kot ustrezne delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu v skladu s tem pravilnikom tudi:

-       pedagoško prakso v deležu največ ene tretjine obsega pedagoške prakse, določene z izobraževalnim oziroma študijskim programom,

-       organizirano neposredno aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja največ v obsegu 55 ur za strokovne delavce s srednješolsko izobrazbo oziroma 80 ur za strokovne delavce z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo. Pedagoška praksa se uveljavlja na podlagi javne listine o končanem izobraževalnem oziroma študijskem programu in dokazila o obsegu pedagoške prakse izvajalca izobraževalnega oziroma študijskega programa. Organizirana neposredna aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja se uveljavlja na podlagi dokazila organizatorja, iz katerega je razviden obseg aktivnosti, in poročila pripravnika o opravljeni aktivnosti. Pripravnik, ki se je usposabljal za pomočnika vzgojitelja, vzgojitelja, učitelja, korepetitorja, laboranta oziroma inštruktorja, lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita, če ima uspešno opravljenih pet praktičnih nastopov v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Pripravnik, ki se je usposabljal za svetovalnega delavca, knjižničarja, organizatorja zdravstveno-higienskega režima, organizatorja prehrane, organizatorja šolske prehrane, organizatorja ali drugega strokovnega delavca v izobraževanju odraslih, organizatorja obveznih izbirnih vsebin, organizatorja praktičnega usposabljanja z delom, organizatorja praktičnega pouka ali računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti, lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita, če je uspešno opravil pisno nalogo, ki se izvaja pod vodstvom mentorja, določenega v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Drugi strokovni delavec s srednješolsko izobrazbo se lahko prijavi k opravljanju strokovnega izpita najprej po 560 urah opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, drugi strokovni delavec z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo pa najprej po 840 urah opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli, če izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi. V tem času se s pridobivanjem kompetenc, ki so določene s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, usposablja za samostojno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko drugi strokovni delavec uveljavlja kot ustrezne delovne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu v skladu s tem pravilnikom tudi:

-       pedagoško prakso v deležu največ ene tretjine obsega pedagoške prakse, določene z izobraževalnim oziroma študijskim programom,

-       organizirano neposredno aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja največ v obsegu 55 ur za strokovne delavce s srednješolsko izobrazbo oziroma 80 ur za strokovne delavce z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo. Pedagoška praksa se uveljavlja na podlagi javne listine o končanem izobraževalnem oziroma študijskem programu in dokazila o obsegu pedagoške prakse izvajalca izobraževalnega oziroma študijskega programa. Organizirana neposredna aktivnost z namenom vzgoje in izobraževanja se uveljavlja na podlagi dokazila organizatorja, iz katerega je razviden obseg aktivnosti, in poročila drugega strokovnega delavca o opravljeni aktivnosti. Drugi strokovni delavec, ki se prijavi k opravljanju strokovnega izpita za vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja, učitelja, predavatelja višje strokovne šole, korepetitorja, inštruktorja oziroma laboranta, lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita, če ima uspešno opravljenih pet praktičnih nastopov, ki jih opravi kot strokovni delavec v javnoveljavnem programu s področja vzgoje in izobraževanja ali v izobraževalnem programu s pridobljeno javno veljavnostjo, za katerega je z zakonom in drugimi predpisi določeno, da mora imeti opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja. Svetovalni delavec, knjižničar, organizator zdravstveno-higienskega režima, organizator prehrane, organizator šolske prehrane, organizator ali drugi strokovni delavec v izobraževanju odraslih, organizator obveznih izbirnih vsebin, organizator praktičnega usposabljanja z delom, organizator praktičnega pouka ter računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti lahko pristopijo k opravljanju strokovnega izpita, če so uspešno opravili pisno nalogo, ki se izvaja pod vodstvom mentorja.

Mentor drugemu strokovnemu delavcu v skladu s tem pravilnikom je strokovni delavec, ki spremlja njegovo delo in mu nudi ustrezno strokovno pomoč pri pripravi na strokovni izpit. Mentorja določi ravnatelj izmed strokovnih delavcev vrtca oziroma šole, ki izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje dela, ki ga opravlja drugi strokovni delavec pri pripravi na strokovni izpit, in imajo naziv svetnik ali svetovalec oziroma imajo najmanj tri leta naziv mentor. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko mentor tudi strokovni delavec, ki si ne more pridobiti naziva v skladu s pravilnikom, ki ureja napredovanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v nazive, če ima najmanj 5 let delovne dobe na področju vzgoje in izobraževanja. Mentorja se določi za obdobje največ dveh mesecev, v katerem drugi strokovni delavec opravlja praktične nastope oziroma pisno nalogo in se pripravlja na strokovni izpit. Praktični nastopi se izvajajo v vrtcu oziroma šoli, in sicer v skupini oziroma oddelku ali pri drugačni obliki dela, in jih spremljata mentor ter ravnatelj vrtca oziroma šole. Vsebino tem za praktične nastope določi mentor najmanj tri delovne dni pred nastopom. Temo pisne naloge določi mentor. Pisno nalogo ocenita mentor in ravnatelj, pri čemer ocenjujeta usposobljenost strokovnega delavca za samostojno reševanje konkretnih nalog na strokovnem področju, na katerem je opravljal vzgojno-izobraževalno delo. Drugemu strokovnemu delavcu se lahko pri pripravi na strokovni izpit omogoči izobraževanje in usposabljanje izven vrtca oziroma šole na področjih, določenih za pripravnike, v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Po preteku obdobja iz tretjega odstavka tega člena mentor in ravnatelj podata oceno praktičnih nastopov ali oceno pisne naloge, ki jo drugi strokovni delavec uveljavlja za pristop k strokovnemu izpitu, in sicer na obrazcu, ki je kot priloga 1 oziroma priloga 3 sestavni del tega pravilnika. Mentor poda tudi pisno poročilo o usposobljenosti drugega strokovnega delavca za samostojno opravljanje dela.

Strokovni izpit se opravlja kot ustni izpit in obsega tri dele, ki se opravljajo po naslednjem vrstnem redu:

1.ustavna ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in predpisi, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine,

2.predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja, in

3.slovenski knjižni jezik oziroma za strokovne delavce vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom italijanski knjižni jezik, za strokovne delavce dvojezičnih vrtcev in šol pa slovenski in madžarski knjižni jezik. Podrobnejše vsebine posameznega dela ustnega izpita iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), in se objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Strokovni izpit se opravlja pred pristojno komisijo za strokovni izpit (v nadaljnjem besedilu: izpitna komisija). Strokovni izpiti se opravljajo pred naslednjimi izpitnimi komisijami:

1.izpitna komisija za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev ter druge strokovne delavce v vrtcih,

2.izpitna komisija za učitelje in druge strokovne delavce v osnovnih šolah,

3.izpitna komisija za učitelje in druge strokovne delavce v glasbenih šolah,

4.izpitna komisija za učitelje in druge strokovne delavce v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju, srednjem splošnem izobraževanju, vzgojitelje in druge strokovne delavce v dijaških domovih ter strokovne delavce v višjem strokovnem izobraževanju,

5.izpitna komisija za učitelje, vzgojitelje in druge strokovne delavce v šolah in zavodih za otroke, mladostnike in mlajše polnoletne osebe s posebnimi potrebami,

6.izpitna komisija za učitelje in druge strokovne delavce v organizacijah za izobraževanje odraslih.

Izpitno komisijo sestavljajo najmanj trije izpraševalci:

-       predsednik, ki je izpraševalec za predpise, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja,

-       izpraševalec za ustavno ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema in predpisov, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine, in

-       ustrezno število članov, ki so izpraševalci za področje slovenskega knjižnega jezika, italijanskega knjižnega jezika oziroma madžarskega knjižnega jezika.

Izpitno komisijo določi uradna oseba izmed izpraševalcev, ki jih po posameznih področjih vzgoje in izobraževanja imenuje minister.

Izpraševalec za ustavno ureditev Republike Slovenije, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema ter predpise, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine, je lahko, kdor ima izobrazbo druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi druge stopnje, iz prava in ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. Izpraševalec za področje slovenskega knjižnega jezika, italijanskega knjižnega jezika oziroma madžarskega knjižnega jezika je lahko, kdor ima izobrazbo druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi druge stopnje, iz slovenščine oziroma ustreznega jezika narodne skupnosti in ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. Izpraševalec za predpise, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja, je lahko, kdor ima najmanj izobrazbo druge stopnje ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi druge stopnje, 5 let delovnih izkušenj s področja vzgoje in izobraževanja, pridobljene z opravljanjem funkcije ravnatelja ali direktorja vrtca oziroma šole, z delovnim razmerjem na pristojnem ministrstvu, v organih v sestavi ministrstva ali v javnih zavodih iz 28. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in ob vložitvi kandidature za izpraševalca opravlja delo v skladu s to alinejo. Ne glede na določilo o izobrazbi za izpraševalca za predpise, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja iz prejšnjega odstavka tega člena, ima lahko izpraševalec v izpitni komisiji za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev ter druge strokovne delavce v vrtcih izobrazbo prve stopnje ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi prve stopnje. Izpraševalci se izberejo izmed kandidatov za izpraševalce, ki jih na podlagi povabila k sodelovanju imenuje minister. Minister s sklepom o imenovanju izpraševalcev določi v katero izpitno komisijo je posamezni izpraševalec imenovan in njihov mandat. Izpraševalci imajo možnost ponovnega imenovanja.

Izpraševalci morajo vestno opravljati dolžnosti v zvezi z delom v izpitni komisiji, v katero so določeni z razporedom. Izpraševalec mora takoj, ko izve za razlog, zaradi katerega ne bi mogel opraviti svoje dolžnosti v izpitni komisiji, v katero je določen z razporedom, obvestiti uradno osebo. Minister razreši izpraševalca, če ta večkrat krši obveznosti, določene s tem pravilnikom. Izpraševalci morajo spremljati spremembe predpisov in vsebin na področju, za katero so imenovani.

Izpraševalcem izpitne komisije za posameznega kandidata pripada plačilo za delo v komisiji, in sicer:

-       predsedniku izpitne komisije, ki je izpraševalec predpisov, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja, 15,70 eurov bruto,

-       izpraševalcu za ustavno ureditev ter izpraševalcu za slovenski jezik 14 eurov bruto,

-       izpraševalcu za italijanski in madžarski jezik 21,30 eurov bruto.

Pristojna notranja organizacijska enota ministrstva skrbi za organizacijo strokovnih izpitov, tako da:

1.pripravi razpored in obvešča o terminih za opravljanje strokovnega izpita,

2.opravlja administrativno-tehnično delo v zvezi z opravljanjem strokovnega izpita,

3.zagotavlja materialne pogoje za delo izpitnih komisij,

4.spremlja in usklajuje delo izpitnih komisij,

5.skrbi za nemoten potek strokovnega izpita,

6.vodi zbirke dokumentov o kandidatih,

7.vodi evidence o opravljenih strokovnih izpitih,

8.vodi seznam strokovne literature in predpisov, ki se nanašajo na vsebine programa strokovnega izpita.

Strokovni izpiti se izvajajo v času od 15. septembra do 15. julija.

Kandidat se prijavi k opravljanju strokovnega izpita na obrazcu, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. Prijavo se vloži neposredno na sedežu ministrstva, pošlje po pošti, po elektronski pošti ali z elektronsko prijavo preko spletnega mesta ministrstva, pristojnega za izobraževanje, tako da se vloga pošlje elektronskemu prijavnemu sistemu, če informacijski sistem ministrstva to omogoča. Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je potrebno priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi tega pravilnika, lahko pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca po uradni dolžnosti, ali jih predloži ob prijavi kandidat sam. Dokazila, ki so ob prijavi potrebna, so:

-       dokazilo o izobrazbi z dokazilom o pedagoški, pedagoško-andragoški oziroma specialnopedagoški izobrazbi,

-       pisno poročilo mentorja o kandidatovi usposobljenosti za samostojno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela,

-       dokazilo o ustreznem trajanju vzgojno-izobraževalnega dela,

-       za kandidate, ki opravljajo praktične nastope, obrazec ocene praktičnih nastopov in pisne priprave za pet uspešno opravljenih praktičnih nastopov, ki jih kandidat uveljavlja za pristop k strokovnemu izpitu,

-       za kandidate, ki opravljajo pisno nalogo, obrazec ocene pisne naloge ter pozitivno ocenjena pisna naloga,

-       za kandidate, ki uveljavljajo delovne izkušnje v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega pravilnika, dokazilo o končanem izobraževalnem oziroma študijskem programu oziroma dokazilo organizatorja neposredne aktivnosti z namenom vzgoje in izobraževanja in poročilo kandidata o opravljeni aktivnosti. Strokovni delavci vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom ter dvojezičnih vrtcev in šol opravljajo strokovni izpit v učnem jeziku tega vrtca oziroma šole.

Uradna oseba na podlagi prijave k strokovnemu izpitu ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita v skladu s tem pravilnikom. Za postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje strokovnega izpita se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta pravilnik ne določa drugače.

Kandidat, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita, mora biti k opravljanju izpita razporejen najkasneje v 90 dneh od dneva vložitve popolne prijave. V rok iz prejšnjega odstavka se ne šteje čas, v katerem se strokovni izpiti v skladu z 18. členom tega pravilnika ne opravljajo.

Če kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita, ga uradna oseba najkasneje 14 dni pred dnevom opravljanja izpita pisno po pošti ali elektronski pošti obvesti o času in kraju opravljanja ter o sestavi izpitne komisije. V primeru, da se sestava izpitne komisije naknadno spremeni, se kandidata o spremembi obvesti najkasneje na dan opravljanja izpita.

Razporejeni kandidat lahko odstopi od opravljanja strokovnega izpita, o čemer mora obvestiti uradno osebo najkasneje 3 dni pred dnevom, določenim za opravljanje izpita. Kandidat, ki odstopi od opravljanja izpita v skladu s prejšnjim odstavkom, je lahko ponovno razporejen, vendar ne prej kot v treh mesecih od dneva, ko je odstopil od opravljanja strokovnega izpita. Če kandidat ne ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, se šteje, da izpita ni opravil, razen če dokaže upravičenost razlogov, zaradi katerih ni pristopil k opravljanju. O upravičenosti razlogov na podlagi pisne obrazložitve kandidata s priloženimi dokazili odloči uradna oseba.

Kandidat pristopi k opravljanju ustnega izpita na podlagi obvestila iz 22. člena tega pravilnika. Pred pristopom k opravljanju ustnega izpita izpitna komisija preveri istovetnost kandidata na podlagi osebnega dokumenta s fotografijo.

Če kandidat med opravljanjem ustnega izpita od tega odstopi, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil.

Vprašanja na ustnem izpitu morajo biti oblikovana tako, da zajamejo vsebino programa ustnega izpita, ki ga določi minister v skladu z 9. členom tega pravilnika. Kandidat mora na ustnem izpitu pokazati poglobljeno znanje tistih vsebin in predpisov, ki veljajo za področje, na katerem opravlja vzgojno-izobraževalno delo oziroma na katerem je opravljal praktične nastope, ki jih uveljavlja za pristop k strokovnemu izpitu. Iz ostalih vsebin in predpisov pa mora kandidat pokazati pregledno znanje. Posamezni del ustnega izpita traja toliko, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatovega znanja, vendar največ 15 minut. Če ustnega izpita zaradi višje sile ni mogoče izvesti v prostorih ministrstva, se lahko, s soglasjem kandidata, izvede tudi na daljavo s pomočjo tehnologije, ki omogoča avdio-vizualno komuniciranje.

Za pravilen in nemoten potek izpita skrbi predsednik izpitne komisije. Kandidata, ki pri opravljanju izpita ne ravna po navodilih predsednika izpitne komisije, predsednik opomni. Če kandidat opomina ne upošteva, izpitna komisija odloči, ali sme kandidat nadaljevati izpit. Če komisija odloči, da kandidat ne sme nadaljevati izpita, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil.

Uspeh kandidata pri posameznem delu ustnega izpita oceni izpitna komisija. Ocena posameznega dela ustnega izpita in celotnega ustnega izpita je: »opravil« ali »ni opravil«. Kandidat opravi strokovni izpit, če opravi vse dele ustnega izpita. Izid strokovnega izpita razglasi predsednik izpitne komisije takoj po končanem izpitu. Predsednik izpitne komisije podpiše in izroči potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu kandidatu, ki uspešno opravi strokovni izpit. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu je kot priloga 4 sestavni del tega pravilnika.

Kandidat, ki ne opravi nobenega dela ustnega izpita, lahko ponavlja celotni ustni izpit , vendar najprej po preteku štirih mesecev od dneva, ko ga je neuspešno opravljal . Kandidat, ki ne opravi enega ali dveh delov ustnega izpita, lahko enkrat ponovno opravlja del ali dela ustnega izpita najprej po preteku dveh mesecev od dneva, ko je izpit opravljal prvič. Možnost delnega opravljanja ustnega izpita v skladu s prejšnjim odstavkom ima kandidat le v drugem pristopu. Pri vsakem nadaljnjem ponavljanju mora opravljati celotni ustni izpit. Opravlja ga lahko najprej po preteku štirih mesecev od zadnjega ponavljanja. Kandidat, ki želi ponovno opravljati ustni izpit v skladu s tem členom, se mora pisno prijaviti k ponovnem opravljanju izpita ter priložiti potrdilo o plačilu ponovnega pristopa k izpitu. Če se kandidat, ki ima možnost delnega opravljanja ustnega izpita, ne prijavi k ponovnemu opravljanju dela oziroma delov izpita v roku dveh mesecev od dne, ko ga je neuspešno opravljal, ga ne glede na določbo drugega odstavka tega člena opravlja v celoti.

Kandidat, ki se ne strinja z oceno izpitne komisije, lahko v roku treh dni od dneva opravljanja ustnega izpita na ministrstvo vloži ugovor zoper oceno. O utemeljenosti ugovora na podlagi pritožbenih navedb, podatkov iz zapisnika in pridobljenih pisnih mnenj izpraševalcev izpitne komisije, ki je ocenila kandidata, odloči minister. Rok za odločitev o ugovoru je petnajst dni od njegove vložitve. Če se ugovoru kandidata ugodi, ga uradna oseba najkasneje v roku enega tedna razporedi k ponovnemu opravljanju ustnega izpita pred drugo izpitno komisijo.

O poteku ustnega izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik. V zapisnik se vpiše sestava izpitne komisije, vprašanja pri vsakem delu ustnega izpita, ocena, ki jo doseže kandidat pri posameznem delu ustnega izpita, in končna ocena. V zapisnik se vpišejo tudi morebitne opombe članov izpitne komisije ali kandidata. Zapisnik na obrazcu, ki je kot priloga 6 sestavni del tega pravilnika, vodi predsednik izpitne komisije.

O opravljenih strokovnih izpitih se vodi evidenca, ki vsebuje:

-       ime in priimek kandidata ter datum in kraj rojstva,

-       številko in datum ter izdajatelja listine o doseženi stopnji izobrazbe,

-       datum in številko potrdila o izpitu ter naziv in sestavo izpitne komisije in

-       zapisnik o strokovnem izpitu. Evidenca o opravljenih strokovnih izpitih se hrani trajno.

Strokovni delavec, ki nima izvirnega potrdila o opravljenem strokovnem izpitu, lahko zahteva izdajo izpisa iz evidence. Izpis iz evidence se izda na obrazcu, ki je kot priloga 5 sestavni del tega pravilnika.

Stroški strokovnih izpitov obsegajo stroške za delo in v zvezi z delom v izpitni komisiji v skladu s 16. členom tega pravilnika.

Sredstva za prvo opravljanje strokovnega izpita se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije. Sredstva za drugo in vsa nadaljnja opravljanja strokovnega izpita krije kandidat sam. Cena ponovnega opravljanja izpita je 50 eurov brez davka na dodano vrednost.

Strokovnemu delavcu, ki je strokovni izpit že opravil po drugih predpisih s področja javne uprave, se na njegov predlog prizna posamezni del strokovnega izpita, ki vsebinsko ustreza programu strokovnega izpita v skladu s tem pravilnikom. K predlogu za delno priznanje strokovnega izpita mora kandidat priložiti overjen prepis potrdila o že opravljenem strokovnem izpitu iz prejšnjega odstavka in dokazila o vsebini opravljenega strokovnega izpita. Če se ugotovi, da del že opravljenega strokovnega izpita vsebinsko ustreza programu strokovnega izpita po tem pravilniku, minister odloči z odločbo, kateri del strokovnega izpita za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju se kandidatu prizna in kateri del oziroma katere dele mora opravljati.

Strokovnemu delavcu v vrtcu ali šoli z italijanskim učnim jezikom oziroma v dvojezičnem vrtcu ali šoli, ki je že opravil strokovni izpit, vendar ne v skladu s predpisi, ki urejajo posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti, se na njegov predlog omogoči dopolnilno opravljanje strokovnega izpita. Kandidat iz prejšnjega odstavka opravlja strokovni izpit iz tistega dela strokovnega izpita, ki ga še ni opravljal, kar obsega:

-       italijanski knjižni jezik za strokovne delavce vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom,

-       madžarski knjižni jezik ali slovenski in madžarski knjižni jezik za strokovne delavce dvojezičnih vrtcev in šol. Dopolnilno opravljanje strokovnega izpita iz slovenskega knjižnega jezika se na njegov predlog omogoči tudi strokovnemu delavcu, ki je opravil strokovni izpit v skladu s predpisi, ki urejajo posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti. Kandidat se prijavi k dopolnilnemu opravljanju strokovnega izpita na obrazcu, ki je kot priloga 7 sestavni del tega pravilnika. Za organizacijo in postopek dopolnilnega opravljanja strokovnega izpita se smiselno uporabljajo določila o organizaciji in postopku opravljanja strokovnega izpita v skladu s tem pravilnikom. Kandidatu, ki je uspešno opravljal strokovni izpit na podlagi tega člena, predsednik izpitne komisije podpiše in izroči prilogo k potrdilu o opravljenem strokovnem izpitu. Priloga k potrdilu o opravljenem strokovnem izpitu je kot priloga 8 sestavni del tega pravilnika.

Delavec, ki opravlja zdravstveno oziroma socialno-varstveno dejavnost v vrtcu oziroma šoli, ki izvaja programe za predšolske otroke, izobraževalne programe in posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, opravlja strokovni izpit v skladu s predpisi, ki urejajo ti dve področji.

Predavatelj višje šole, ki nima strokovnega izpita, opravljenega v skladu s tem pravilnikom, mora opraviti nastopno predavanje. Nastopno predavanje v okviru postopka pridobitve naziva opravi pred komisijo, ki jo sestavljajo najmanj trije predavatelji višje šole oziroma trije učitelji ustrezne visoke strokovne šole in izpraševalec za slovenski knjižni jezik. Komisija oceni kandidatovo usposobljenost za izobraževalno delo v višji šoli in njegovo usposobljenost v slovenskem knjižnem jeziku ter oceno vpiše v zapisnik o nastopnem predavanju. Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje zavod, pristojen za izvolitev v naziv.

Komur je z odločbo, izdano v postopku vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, priznana poklicna kvalifikacija strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja, mu za opravljanje dela na delovnih mestih, ki so navedena v odločbi o priznani poklicni kvalifikaciji, ni potrebno opravljati strokovnega izpita v skladu s tem pravilnikom.

Strokovni delavec, ki je opravil strokovni izpit po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika, ima opravljen strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom.

Strokovni delavci, ki na dan uveljavitve tega pravilnika opravljajo pripravništvo v skladu s Pravilnikom o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 30/96, 54/97, 50/98 in 19/02), pristopijo k opravljanju strokovnega izpita v skladu s tem pravilnikom.

Strokovni delavci, ki so ob uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 36/08, v nadaljnjem besedilu: zakon) opravljali pripravništvo in drugi strokovni delavci, ki so ob uveljavitvi zakona imeli manj kot 10 mesecev delovne dobe v vzgoji in izobraževanju, ter so izpolnjevali z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo) in drugimi predpisi določene pogoje o izobrazbi ob začetku opravljanja pripravništva oziroma ob sklenitvi delovnega razmerja v vzgoji in izobraževanju, se lahko prijavijo na strokovni izpit v skladu s pogoji o izobrazbi, ki so veljali do uveljavitve zakona, vendar najkasneje do 28. februarja 2009.

Strokovni delavci, ki so se v skladu s Pravilnikom o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 30/96, 54/97, 50/98 in 19/02) že prijavili k opravljanju strokovnega izpita, se pri ugotavljanju pogojev za pristop k opravljanju strokovnega izpita obravnavajo in izpit opravljajo v skladu s tem pravilnikom.

Strokovni delavci, ki so se k opravljanju strokovnega izpita prijavili pred uveljavitvijo zakona, in so ob prijavi izpolnjevali z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo) in drugimi predpisi določene pogoje za pristop k strokovnemu izpitu, lahko opravljajo strokovni izpit v skladu s pogoji o izobrazbi, ki so veljali do uveljavitve zakona.

Do imenovanja uradne osebe v skladu s tem pravilnikom opravlja naloge uradne osebe tajnik izpitne komisije, imenovan na podlagi Pravilnika o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 30/96, 54/97, 50/98 in 19/02).

Ne glede na določbo 14. člena tega pravilnika, opravljajo izpraševalci izpitnih komisij, imenovani s sklepom ministra na podlagi Pravilnika o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 30/96, 54/97, 50/98 in 19/02), naloge izpraševalca do izteka mandata. Do sprejema sklepa v skladu s 16. členom tega pravilnika pripada izpraševalcem izpitne komisije za delo in v zvezi z delom v izpitni komisiji plačilo v višini, ki je določena s sklepom, izdanim na podlagi Pravilnika o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 30/96, 54/97, 50/98 in 19/02).

Minister predpiše podrobnejše vsebine posameznega dela ustnega izpita iz 9. člena tega pravilnika do 15. julija 2006. Do določitve vsebin ustnega izpita v skladu s tem pravilnikom se ustni izpit opravlja po programu za ustni del strokovnega izpita, sprejetem na podlagi Pravilnika o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 30/96, 54/97, 50/98 in 19/02). Določba prve točke prvega odstavka 9. člena tega pravilnika, po kateri je sestavni del ustnega izpita poznavanje ureditve institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema, se začne uporabljati 15. septembra 2006.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 30/96, 54/97, 50/98 in 19/02).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Ocena praktičnih nastopov Priloga 2: Prijava k strokovnemu izpitu za področje vzgoje in izobraževanja Priloga 3: Ocena pisne naloge Priloga 4: Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu Priloga 5: Izpis iz evidence Priloga 6: Zapisnik o strokovnem izpitu Priloga 7: Prijava k dopolnilnemu opravljanju strokovnega izpita za področje vzgoje in izobraževanja – področje jezika Priloga 8: Priloga k potrdilu o opravljenem strokovnem izpitu