Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-C)

V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 132/04 – odločba US, 46/05 – odločba US in 96/05 – odločba US) se 13. člen spremeni tako, da se glasi: Izvršitev odločbe tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa se sme dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba ali javna listina izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje za priznanje. Če zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisuje, da se odločba tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter javna listina tujega upravnega in drugega organa izvrši brez dovolitve, se izvršitev odločbe tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa sme opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba ali javna listina izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje.".

V drugem odstavku 17. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi: "3. druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.".

20. člen se spremeni tako, da se glasi: Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlosti, na način iz prejšnjega odstavka, ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla.".

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi: Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Notar stranke opozori, da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku. Notar mora, kadar ga upnik pooblasti, da zapadlost iz prejšnjega odstavka sporoči dolžniku, zapadlost sporočiti nemudoma in o tem sestaviti zapisnik, ki pri odpoklicu terjatve zadostuje za zaznambo tega dejstva v zemljiški knjigi. Pisna izjava upnika oziroma sporočilo notarja iz tretjega odstavka tega člena se vroča priporočeno po pošti.".

V 24. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: "Sodišče dolžniku iz prejšnjega odstavka vroči sklep o izvršbi.".

V prvem odstavku 39. člena se besedilo "polaga praviloma v gotovini" nadomesti z besedilom "nakaže na račun sodišča, sodišču pa se predloži dokazilo o plačilu".

V prvem odstavku 40. člena se za besedo "dolžnik" doda besedilo "ter dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga (npr. EMŠO, davčna številka)". V tretjem odstavku se za besedilom "sredstva pri organizacijah za plačilni promet" doda besedilo "na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo", za besedilom "pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa" pa besedilo "podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikovo zaposlitev".

Za 42. členom se dodajo novi 42.a, 42.b in 42.c členi, ki se glasijo: Potrdilo o izvršljivosti odločbe oziroma javne listine na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, izda na zahtevo stranke organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji oziroma je sestavil javno listino. Potrdilo o verodostojnosti tuje odločbe oziroma tuje javne listine na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, izda na zahtevo stranke minister, pristojen za pravosodje. Minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim predpisom predpiše postopek za izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka.

Če je za izvršitev tuje odločbe oziroma tuje javne listine v Republiki Sloveniji po določbah zakona, ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe ali pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, treba izvesti postopek priznanja in izvršitve tuje odločbe oziroma tuje javne listine, je za izvedbo postopka pristojno okrožno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče.

Za popravo potrdila iz prvega in drugega odstavka 42.a člena tega zakona je pristojen organ, ki je po prvem oziroma drugem odstavku 42.a člena tega zakona potrdilo izdal. Za razveljavitev potrdila iz prvega in drugega odstavka 42.a člena tega zakona je pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek. Če izvršilni postopek še ni uveden, je za razveljavitev iz prejšnjega odstavka pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče. Pristojni organ na zahtevo stranke popravi ali razveljavi potrdilo s sklepom.".

V drugem odstavku 45. člena se besedilo "na denarno terjatev" nadomesti z besedilom "za izterjavo denarne terjatve".

Za 56. členom se doda nov 56.a člen, ki se glasi: Dolžnik iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona lahko izpodbija sklep o izvršbi z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena tega zakona.".

V drugem odstavku 62. člena se na koncu odstavka doda nov stavek, ki se glasi: "Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.".

V prvem odstavku 67. člena se v 3. točki za besedo "razveljavljen" dodata besedi "ali spremenjen".

V prvem odstavku 71. člena se za besedo "nenadomestljivo" doda besedilo "ali težko nadomestljivo".

V prvem odstavku 73. člena se besedilo "izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo" nadomesti z besedilom "obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana". Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: "Če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.". Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V prvem odstavku 88. člena se besedi "enega leta" nadomestita z besedama "treh mesecev".

V prvem odstavku 96. člena se za besedo "pogodbo" pika nadomesti z vejico in doda besedilo "v primeru iz 200.a člena tega zakona pa mora dati tudi izjavo, ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b člena tega zakona.". Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: "Izjavo iz prvega odstavka izvršitelj vroči dolžniku in upniku, ki ji lahko nasprotujeta v 30 dneh. Izjava o nasprotovanju se pošlje sodišču in v vednost izvršitelju. Če kupec ne da izjave iz prvega odstavka tega člena, izvršitelj proda stvari naslednjemu najboljšemu ponudniku, ki je dal izjavo iz prvega odstavka tega člena.". Sedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.

V tretjem odstavku 97. člena se za besedama "Če je" doda besedilo "treba odločati o resničnosti izjave iz prvega odstavka 96. člena tega zakona ali če je", za besedo "poplačilu" pa besedi "upnika ali".

V prvem odstavku 99. člena se za besedilom "odloči sodišče s sklepom," doda besedilo "na poplačilo upnika, ki je kupec, in povezane osebe (200.a in 200.b člen), s tem, da se vrednost premičnine ugotavlja po 89. členu tega zakona,".

V prvem odstavku 163. člena se besedilo "o prodaji premičnin" nadomesti z besedilom "tega zakona o izvršbi na premičnine".

V četrtem odstavku 165. člena se besedi "prodaji nepremičnin" nadomestita z besedilom "izvršbi na nepremičnine".

Prvi odstavek 168. člena se spremeni tako, da se glasi: "V predlogu za izvršbo na nepremičnino mora biti nepremičnina, ki je vpisana v zemljiški knjigi, označena tako, da sodišče po uradni dolžnosti lahko preizkusi lastništvo nepremičnine.".

V četrtem odstavku 181. člena se za besedo "deski" doda besedilo "in na svoji spletni strani". V sedmem odstavku se za besedo "predkupno" dodata besedi "oziroma odkupno". Doda se nov stavek, ki se glasi: "Osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico, in zastavnim upnikom se vroča na naslovu, ki je vpisan v zemljiški knjigi, ne glede na kraj njihovega dejanskega bivanja, razen če so ga posebej sporočili sodišču.".

Naslov 182. člena se spremeni tako, da se glasi: "(Predkupna in odkupna pravica)". V prvem odstavku se za besedo "predkupno" dodata besedi "oziroma odkupno". V drugem odstavku se za besedo "predkupnega" dodata besedi "oziroma odkupnega". V tretjem odstavku se za besedo "predkupni" dodata besedi "oziroma odkupni".

V petem odstavku 185. člena se besedi "nazaj takoj" nadomestita z besedilom "na njihov transakcijski račun nakazano nazaj v 15 dneh".

V 189. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: "Ponudnik iz prejšnjega odstavka mora v primeru iz 200.a člena tega zakona dati izjavo, ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b člena tega zakona. Izjavo iz prejšnjega odstavka sodišče vroči dolžniku in upniku, ki ji lahko nasprotujeta v 30 dneh." Sedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek. Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi: "Če ponudnik iz tretjega odstavka tega člena ne da izjave iz četrtega odstavka tega člena, lahko sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje domakne nepremičnino drugemu oziroma naslednjemu najboljšemu kupcu, ki v to privoli in da izjavo iz četrtega odstavka tega člena, ali pa prodajo s sklepom razveljavi."

V 190. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Pri domiku pri prodaji z neposredno pogodbo se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega in devetega odstavka 189. člena tega zakona.".

Za 200. členom se dodata nova 200.a in 200.b člen, ki se glasita: Če je upnik ali z njim povezana oseba kupila nepremičnino za ceno, ki je nižja od njene ugotovljene vrednosti po 178. členu tega zakona, in pridobljena kupnina ne bi zadostovala za popolno poplačilo tega upnika, se pri poplačilu tega upnika, ne glede na dejansko višino kupnine, šteje, da je upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine.

Povezane osebe so lahko povezane fizične osebe ali povezane pravne osebe. Povezane so, če imajo takšno lastnost v trenutku domika nepremičnine oziroma po koncu dražbe premičnine ali druge premoženjske pravice oziroma ob prodaji premičnine ali druge premoženjske pravice z neposredno pogodbo. Za povezane fizične osebe se štejejo sorodniki v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena, skrbnik in varovanec, posvojitelj in posvojenec, zakonca, osebi, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo, enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze, osebi, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter osebe v svaštvu do drugega kolena povezane osebe. Odvisne in gospodujoče pravne osebe so povezane pravne osebe. Odvisna pravna oseba je pravna oseba, nad katero lahko druga pravna oseba (gospodujoča pravna oseba) neposredno ali posredno izvršuje na članstvu temelječ obvladujoč vpliv. Gospodujoča pravna oseba je pravna oseba, ki ima takšno udeležbo v drugem podjetju, da bi lahko izvrševala na članstvu temelječ vpliv tako, da bi lahko odločilno, neposredno ali posredno vplivala na oblikovanje volje odvisne pravne osebe. Za gospodujočo pravno osebo velja tudi fizična oseba, če lahko odločilno vpliva na oblikovanje volje odvisne pravne osebe. Prav tako za gospodujočo pravno osebo velja tudi več fizičnih oseb skupaj, če te fizične osebe veljajo za povezane fizične osebe po drugem odstavku tega člena. Povezane pravne osebe so tudi pogodbeniki pogodbe o obvladovanju in pogodbe o prenosu dobička ter glavna in vključena družba. Dokaz o nasprotnem ni mogoč. Za pravno osebo v večinski posesti se domneva, da je odvisna od osebe, ki je na njej udeležena z večino. Pravna oseba v večinski posesti je tista, na kateri ima oseba z večinsko udeležbo večino kapitalskih deležev ali večino glasovalnih pravic. Kateri del deležev pripada osebi, udeleženi z večino, se pri kapitalskih družbah določi v razmerju med skupnim zneskom osebi pripadajočega osnovnega kapitala (osnovne glavnice) k osnovnemu kapitalu. Lastni deleži se pri kapitalskih družbah odštejejo od osnovnega kapitala. Z lastnimi deleži kapitala so izenačeni deleži, ki pripadajo komu drugemu za račun pravne osebe. Kateri del glasovalnih pravic pripada osebi, udeleženi z večino, se določi po razmerju števila glasovalnih pravic, ki jih lahko izvršuje iz njej pripadajočih deležev k skupnemu številu vseh glasovalnih pravic. Od skupnega števila glasovalnih pravic se odštejejo glasovalne pravice iz lastnih deležev. Z lastnimi deleži pravnih oseb so izenačeni deleži, ki pripadajo komu drugemu za račun pravne osebe. Kot deleži, ki pripadajo osebi z večinskim deležem, veljajo tudi deleži, ki pripadajo od nje odvisni pravni osebi ali drugemu za račun te pravne osebe ali od nje odvisni pravni osebi. Kot povezani veljata tudi oseba, zaposlena za nedoločen ali določen čas, in njen delodajalec, razen če je delodajalec oseba javnega prava.".

V 201. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi dolžnik, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom.". Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V četrtem odstavku 207. člena se za besedo "zahtevke" doda besedilo "ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona".

V prvem odstavku 208. člena se za besedo "poplačila" doda besedilo "ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona".

254. člen se spremeni tako, da se glasi: Če nepremičnina oziroma posamezen del stavbe ni vpisan v zemljiški knjigi, morajo biti v notarskem zapisu iz 250. člena tega zakona navedeni podatki o legi nepremičnine oziroma posameznega dela stavbe, meji in površini, oziroma drugi podatki, potrebni za njegovo identifikacijo. Notarskemu zapisu mora biti priložena listina, ki bi bila primerna za vknjižbo lastninske pravice. Sklenitev notarskega zapisa iz 250. člena tega zakona ima pomen vknjižbe zastavne pravice. Notarski zapis z navedbo osebnega imena oziroma firme in prebivališča oziroma sedeža zastavitelja ter s podatki iz prvega odstavka tega člena notar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na listini iz drugega odstavka tega člena pa zaznamuje, da je nepremičnina zastavljena na podlagi sporazuma strank. Listina se izroči v hrambo notarju.".

V prvem odstavku 258. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi: "3. na odločbo, na podlagi katere bi bilo treba izvršbo opraviti v tujini, razen če naj bi se izvršba opravila v državi članici Evropske unije;".

V 270. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: "Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini, razen če naj bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske unije.".

V prvem odstavku 271. členu se v 2. točki beseda "vknjižbo" nadomesti z besedo "zaznambo".

V prvem odstavku 273. členu se v 2. točki beseda "vknjižbo" nadomesti z besedo "zaznambo".

V 287. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: "Po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja določi predsednik zbornice izvršiteljev drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, upoštevajoč njihovo obremenjenost in sedež, ki mora biti v kraju, za katerega je bil razrešeni izvršitelj imenovan, če pa to ni mogoče, v kraju, ki je temu najbližje.".

V 297.c členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Zaradi zagotavljanja večje preglednosti poslovanja izvršiteljev se podatki iz letnih poročil izvršiteljev o skupnem številu zadev v delu, skupnem številu rešenih zadev, skupnem številu na koncu leta nerešenih zadev in letni pregled v postopku sodne izvršbe izterjanih denarnih sredstev za vsakega posameznega izvršitelja posebej enkrat letno objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za pravosodje, in so javno dostopni do objave podatkov za naslednje leto.".

V triintridesetem poglavju se naslov poglavja "KAZENSKI DOLOČBI" nadomesti z naslovom "KAZENSKA DOLOČBA". V 298.h členu se v prvem odstavku besedi "denarno kaznijo" nadomestita z besedo "globo". V drugem odstavku se besedi "denarno kaznijo" nadomestita z besedo "globo", za besedama "fizična oseba" pa doda besedilo "oziroma odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika".

Za 298.h členom se doda novo, štiriintrideseto poglavje, ki se glasi: 298.i člen se spremeni tako, da se glasi: Izvajanje določbe prvega odstavka 7. člena tega zakona nadzira ministrstvo, pristojno za pravosodje.".

Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo oziroma zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 86.a člen Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 4/06 – uradno prečiščeno besedilo).

Določba tretjega odstavka 40. člena zakona se v delu, ki se nanaša na podatke o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, ne uporablja, dokler minister, pristojen za pravosodje, s sklepom ne ugotovi, da so za to izpolnjeni tehnični pogoji. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonski predpis iz tretjega odstavka 42.a člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 712-01/96-2/50 Ljubljana, dne 1. februarja 2006 EPA 575-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.