21. člen MKUEUI

Za reševanje sporov v zvezi s tem protokolom velja 29. člen konvencije. POOBLAŠČENCI VISOKIH POGODBENIC, zbrani v Firencah 19. aprila 1972 zaradi podpisa Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta, SO SPREJELI BESEDILI: – Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta, – Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskega univerzitetnega inštituta. Ob podpisu teh besedil so pooblaščenci: – sprejeli izjave iz I. priloge in – se seznanili z izjavami Vlade Zvezne republike Nemčije iz II. priloge. 6. člen Prvi odstavek a) Poslovnik visokega sveta bo določal pogoje, pod katerimi lahko predstavniki vlad najamejo pomoč strokovnjakov. b) Poslovnik predvidi, da se visoki svet sestaja po potrebi in tudi v drugih krajih na ozemlju držav pogodbenic poleg Firenc. c) Visoki svet sprejme potrebne ukrepe v zvezi z uradnimi objavami inštituta; v ta namen lahko uporablja storitve Urada za uradne publikacije Evropskih skupnosti. Točka c petega odstavka Točka c petega odstavka 6. člena visokemu svetu ne preprečuje, da ne bi Sodišča Evropskih skupnosti po posvetovanju s predsednikom tega sodišča določil za telo, ki rešuje spore med inštitutom in njegovimi delavci. 10. člen Izvajanje raziskav v posameznem oddelku pomeni samo to, da je ta oddelek glavni nosilec. To ne izključuje uporabe storitev drugih oddelkov, da se zagotovi potrebna interdisciplinarnost znanstvenih dejavnosti. 12. člen a) Seminarske in raziskovalne skupine bodo ustanovljene za toliko časa, kot je potrebno za študij izbranih tem ali dokončanje posameznih raziskovalnih projektov. b) Metodološko gledano poučevanje na inštitutu poteka predvsem kot sodelovanje pri raziskovalnem delu. Čas, namenjen temu raziskovanju, je lahko različno dolg, vendar se za podelitev naslova zahtevajo vsaj dve leti dela in predložitev izvirnega raziskovalnega dela iz 14. člena konvencije. 14. člen a) Naslova iz prvega odstavka 14. člena sta lahko na primer: »doktor pravnih znanosti Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah«, »doktor političnih znanosti Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah«. b) Problem primerljivega statusa doktorata inštituta se bo v širšem okviru preučil čim prej; visoki svet lahko vladam držav pogodbenic po potrebi pošlje priporočila. c) Raziskovalno delo se objavi zato, da postane dostopno vsakomur, ki se zanj zanima. Določbe, ki jih je treba sprejeti za izvajanje tretjega odstavka 14. člena, bodo zato določale, da je objava mogoča ne le v reviji ali knjigi ali kot knjižica, ampak tudi v kakršni koli drugi obliki (mikrofilm, šapirograf itd.). 15. člen Prvi odstavek Profesorji inštituta, ki so zaposleni za nedoločen čas, so imenovani za tri leta; imenovanje je mogoče ponoviti. Tretji odstavek To velja predvsem za ohranitev pravic, pridobljenih po notranjepravnih ureditvah, in če je primerno, za pridobitev teh pravic ter tudi za možnost vrnitve v ustanovo v matični državi, zlasti če gre za kratko bivanje na inštitutu. 16. člen Prvi odstavek Ob upoštevanju akademske ravni in zahtev v zvezi z organizacijo dela, bo študentov raziskovalcev vsaj na začetku od 250 do 600. Tretji odstavek a) Določbe o sprejemu rednih študentov in študentov raziskovalcev morajo opredeljevati akademski standard, ki ga morajo predhodno doseči, ter znanje uradnih jezikov inštituta, ki se od njih zahteva. b) Besede »upoštevajo po možnosti državo, iz katere prihajajo« se razlagajo tako, da bodo akademske kvalifikacije glavni kriterij, ki ga odbor upošteva, da pa mora paziti tudi na to, da bo ohranjal enakomerno zastopanost različnih državljanstev študentov raziskovalcev. 17. člen Priporočljivo je, da bi se predstavniki držav pogodbenic in visokega sveta posvetovali, tako da bi bili višina štipendij in postopki za njihovo podeljevanje primerljivi v vseh državah. 25. člen a) Italijanska vlada bo krila stroške začetne opreme na novo zgrajenih ali dograjenih stavb, ki jih Evropskemu univerzitetnemu inštitutu daje na razpolago. b) Pohištvo in učna oprema so naložbe, ki jih je mogoče odpisati od običajnih odobrenih proračunskih sredstev, in so tako tesno povezane z delovanjem inštituta; navadno se ta sredstva predvidijo v letnem proračunu. Izdatki za dodatno opremo bodo vključeni v proračun inštituta in se bodo financirali skladno s pravili za financiranje izdatkov inštituta. 26. člen Finančna pravila bodo določala, da bodo v primerih, ko države pogodbenice plačajo svoje prispevke v svojih valutah: – razpoložljivi saldi teh prispevkov, deponirani v državnih blagajnah držav pogodbenic ali pri organih, ki jih te države določijo; – sredstva med deponiranjem ohranila vrednost, ki ustreza tečaju na dan deponiranja v razmerju do valute, v kateri je proračun inštituta. 29. člen Drugi odstavek 29. člen konvencije ne izključuje možnosti, da bi predsednik Sodišča Evropskih skupnosti določil to sodišče za arbitražni organ. 30. člen Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vlad držav pogodbenic in en predstavnik Komisije (brez glasovalne pravice), se bo sestal po podpisu konvencije. Opravil bo potrebne priprave, in sicer bo predvsem pripravil osnutek sporazuma o sedežu, tako da bo mogoče inštitut ustanoviti čim prej po začetku veljavnosti konvencije. a) Med mandatom bo imel predstojnik plačo in nadomestila v višini plače in nadomestil profesorja ter administrativni dodatek (približno 20% plače). b) Plača sekretarja bi morala biti nižja od predstojnikove in je lahko enaka profesorjevi. c) Izsledki inštitutovih raziskav morajo biti objavljeni in po drugem ali tretjem letu njegovega delovanja bi morala biti v proračunu za to posebna postavka. Vlada Italijanske republike bo za zmerno najemnino zagotovila prebivališča za študente raziskovalce. Noben ukrep, ki bi ga morebiti sprejeli v zvezi s tem, ne sme bremeniti proračuna inštituta. Štiri leta po začetku veljavnosti te konvencije bo visoki svet po posvetovanju z akademskim svetom državam pogodbenicam poslal poročilo o morebitni vključitvi določbe, ki bi državam, ki niso članice Evropskih skupnosti, omogočala pristop h konvenciji. Odpoved konvencije se bo ponovno preučila obenem s poročilom iz C. Države pogodbenice se seznanijo z izjavo, sprejeto na sestanku Sveta in Konference ministrov za izobraževanje držav članic 16. novembra 1971: »Akademski organi inštitutov v Firencah in Brugesu bi morali sodelovati, da bi najprimerneje organizirali in določili svoje študijske programe za vzporedne ali podobne dejavnosti.« Izjave Vlade Zvezne republike Nemčije Vlada Zvezne republike Nemčije si pridržuje pravico, da ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta da izjavo, da ta konvencija velja tudi za Deželo Berlin. Pri opredelitvi izraza »nacionalen« se Vlada Zvezne republike Nemčije sklicuje na izjavo, ki jo je dala 25. marca 1957 ob podpisu pogodb o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo.