1. člen MKDOPA

1. V tej konvenciji: (a) »tujec« pomeni vsako osebo, ki ni državljan države članice; (b) »prošnja za azil« pomeni prošnjo, s katero tujec državo članico prosi za zaščito po Ženevski konvenciji, tako da zahteva status begunca v pomenu 1. člena Ženevske konvencije, kakor je bila dopolnjena z Newyorškim protokolom; (c) »prosilec za azil« pomeni tujca, ki je vložil prošnjo za azil, glede katere še ni bila sprejeta pravnomočna odločitev; (d) »obravnavanje prošnje za azil« pomeni vse ukrepe za obravnavo odločb ali odločitev pristojnih organov v zvezi s prošnjo za azil, razen postopkov za določitev države, ki je po tej konvenciji odgovorna za obravnavanje prošnje za azil; (e) »dovoljenje za prebivanje« pomeni kakršno koli dovoljenje, ki ga izdajo organi države članice in z njim tujcu dovolijo prebivanje na njenem območju, razen vizumov in dovolilnic za prebivanje, izdanih med obravnavanjem prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje ali azil; (f) »vstopni vizum« pomeni dovoljenje ali odločitev države članice, da tujcu omogoči vstop na svoje območje pod pogojem, da so izpolnjeni drugi pogoji za vstop; (g) »tranzitni vizum« pomeni dovoljenje ali odločitev države članice, da omogoči tujcu tranzit čez svoje območje ali prehod čez tranzitno cono pristanišča ali letališča pod pogojem, da so izpolnjeni drugi pogoji za tranzit. 2. Vrsta vizuma se določi glede na pomen izrazov v točkah (f) in (g) prvega odstavka.