14. člen MKRM89

1. Če je reševalec reševal plovilo, ki je samo ali s svojim tovorom pretilo povzročiti škodo v okolju, in ni prejel nagrade iz 13. člena, vsaj enakovredne posebnemu nadomestilu, ovrednotenem v skladu s tem členom, je upravičen do posebnega nadomestila, ki mu ga lastnik tega plovila izplača v višini njegovih stroškov v skladu s tem členom. 2. Če je reševalec v okoliščinah iz prvega odstavka s svojim reševanjem preprečil ali kar najbolj zmanjšal škodo v okolju, se posebno nadomestilo, ki ga lastnik izplača reševalcu na podlagi prvega odstavka, lahko poveča za največ 30% stroškov, ki jih je imel reševalec. Če sodišče meni, da je to pošteno in pravično ter ob upoštevanju meril iz prvega odstavka 13. člena, lahko še poveča to posebno nadomestilo, vendar celotno povečanje v nobenem primeru ne sme preseči 100% stroškov, ki jih je imel reševalec. 3. Stroški reševalca iz prvega in drugega odstavka so gotovinski izdatki, ki jih je reševalec upravičeno imel pri reševanju, in običajna tarifa za opremo in osebje, ki so bili dejansko in upravičeno uporabljeni pri reševanju, ob upoštevanju meril iz točk prvega odstavka 13. člena. 4. Skupno posebno nadomestilo na podlagi tega člena se izplača samo, če je tako nadomestilo večje od nagrade, ki jo reševalec lahko izterja na podlagi 13. člena. 5. Če je bil reševalec malomaren in zaradi tega ni preprečil ali kar najbolj zmanjšal škode v okolju, se mu po tem členu lahko odvzame celotno posebno nadomestilo ali del posebnega nadomestila. 6. Nobena določba v tem členu ne vpliva na pravico do povračila, ki jo ima lastnik plovila.