20. člen MPOKOZ

Izvirnik tega protokola, katerega besedila v angleškem, francoskem in ruskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov. V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol. Sestavljeno v Aarhusu (Danska) 24. junija tisoč devetsto osemindevetdeset. Če ni določeno drugače v tem protokolu, se ta priloga ne nanaša na spodaj naštete snovi: (i) kadar se pojavijo kot onesnaževala v izdelkih ali (ii) kadar se pojavijo v izdelkih, izdelanih ali uporabljenih do datuma uveljavitve, ali (iii) kadar se uporabljajo lokalno kot vmesni kemični produkti pri proizvodnji ene ali več različnih snovi in se torej kemijsko pretvorijo. Če ni drugače določeno, začne vsaka od spodaj navedenih obveznosti veljati z datumom začetka veljavnosti protokola. text="+-----------------+---------------------------------------------------------+ | Snov | Zahteve glede izvajanja | | +--------------+------------------------------------------+ | | Opustitev | Pogoji | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |aldrin |proizvodnje |Jih ni. | |CAS št.: 309-00-2+--------------+------------------------------------------+ | |uporabe |Jih ni. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |klordan |proizvodnje |Jih ni. | |CAS št.: 57-74-9 +--------------+------------------------------------------+ | |uporabe |Jih ni. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |klordekon |proizvodnje |Jih ni. | |CAS št.: 143-50-0+--------------+------------------------------------------+ | |uporabe |Jih ni. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |DDT |proizvodnje |1. Opustiti proizvodnjo v enem letu, potem| |CAS št.: 50-29-3 | |ko pogodbenice dosežejo soglasje, da so na| | | |voljo ustrezne nadomestne snovi za DDT za | | | |varovanje zdravja ljudi pred boleznimi, | | | |kot sta malarija in encefalitis. | | | |2. Pogodbenice najpozneje v enem letu po | | | |datumu začetka veljavnosti tega protokola,| | | |potem pa občasno po potrebi ter po posvetu| | | |s Svetovno zdravstveno organizacijo, | | | |Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo | | | |ter Programom ZN za okolje ocenijo | | | |razpoložljivost in možnost uporabe | | | |nadomestnih snovi, in če je to primerno, | | | |spodbujajo komercializacijo varnejših in | | | |ekonomsko sprejemljivih nadomestnih snovi | | | |za DDT, da se proizvodnjo DDT čim prej | | | |opusti. | | +--------------+------------------------------------------+ | |uporabe |Jih ni, razen tistih, navedenih v prilogi | | | |II. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |dieldrin |proizvodnje |Jih ni. | |CAS št.: 60-57-1 +--------------+------------------------------------------+ | |uporabe |Jih ni. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |endrin |proizvodnje |Jih ni. | |CAS št.: 72-20-8 +--------------+------------------------------------------+ | |uporabe |Jih ni. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |heptaklor |proizvodnje |Jih ni. | |CAS št.: 76-44-8 +--------------+------------------------------------------+ | |uporabe |Jih ni, razen če ga uporablja pooblaščeno | | | |osebje za boj proti ognjenim mravljam v | | | |zaprtih industrijskih električnih | | | |priključnih dozah. Takšno uporabo je treba| | | |ponovno oceniti v skladu s tem protokolom | | | |najpozneje dve leti po datumu začetka | | | |veljavnosti. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |heksabromobifenil|proizvodnje |Jih ni. | |CAS št.: 36355- +--------------+------------------------------------------+ |01-8 |uporabe |Jih ni. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |heksaklorobenzen |proizvodnje |Jih ni, razen za proizvodnjo za omejene | |CAS št.: 118-74-1| |namene, kot je določeno v izjavi, ki jo je| | | |deponirala država z gospodarstvom na | | | |prehodu po podpisu ali pristopu. | | +--------------+------------------------------------------+ | |uporabe |Jih ni, razen za omejeno uporabo, kot je | | | |določeno v izjavi, ki jo je deponirala | | | |država z gospodarstvom na prehodu po | | | |podpisu ali pristopu. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |mirex |proizvodnje |Jih ni. | |CAS št.: 2385-85-+--------------+------------------------------------------+ |5 |uporabe |Jih ni. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |PCB (a/) |proizvodnje |Jih ni, razen za države z gospodarstvom na| | | |prehodu, ki morajo opustiti proizvodnjo, | | | |takoj ko je mogoče, najpozneje pa do 31. | | | |decembra 2005, in v izjavi, ki jo | | | |deponirajo skupaj s svojo listino o | | | |ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali | | | |pristopu, navedejo, da bodo to storile. | | +--------------+------------------------------------------+ | |uporabe |Jih ni, razen tistih, določenih v prilogi | | | |II. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ |toksafen |proizvodnje |Jih ni. | |CAS št.: 8001-35-+--------------+------------------------------------------+ |2 |uporabe |Jih ni. | +-----------------+--------------+------------------------------------------+ &nbsp; &nbsp; (a/)Pogodbenice se strinjajo, da v skladu s tem protokolom do 31. decembra 2004 ponovno ocenijo proizvodnjo in uporabo polikloriranih terfenilov in »ugileca«." Če ni določeno drugače v tem protokolu, se ta priloga ne nanaša na spodaj naštete snovi: (i) kadar se pojavijo kot onesnaževala v izdelkih ali (ii) kadar se pojavijo v izdelkih, izdelanih ali uporabljenih do datuma uveljavitve, ali (iii) kadar se uporabljajo lokalno kot vmesni kemični produkt pri proizvodnji ene ali več različnih snovi in se torej kemijsko pretvorijo. Če ni drugače določeno, začne vsaka od spodaj navedenih obveznosti veljati z datumom začetka veljavnosti protokola. text="+-------------+--------------------------------------------------------------+ | Snov | Zahteve glede izvajanja | | +------------------------------+-------------------------------+ | | Omejena uporaba | Pogoji | +-------------+------------------------------+-------------------------------+ |DDT |1. Za varovanje zdravja ljudi |1. Uporaba dovoljena le kot | |CAS št.: 50- |pred boleznimi, kot sta |sestavni del strategije za | |29-3 |malarija in encefalitis. |celovito varstvo pred | | | |škodljivci in samo v takšnem | | | |obsegu, kot je potreben, ter | | | |samo do enega leta po datumu | | |2. Kot vmesni kemični produkt |opustitve proizvodnje v skladu | | |za proizvodnjo dikofola. |s prilogo I. | | | |2. Takšno uporabo je treba | | | |ponovno oceniti najpozneje dve | | | |leti po datumu začetka | | | |veljavnosti tega protokola. | +-------------+------------------------------+-------------------------------+ |HCH |Tehnični HCH (HCH iz mešanice | | |CAS št.: |izomerov) je omejen na uporabo| | |608-73-1 |kot vmesni produkt v kemični | | | |industriji. | | | +------------------------------+-------------------------------+ | |Uporaba izdelkov, v katerih je|Vse vrste omejene uporabe | | |najmanj 99% izomera HCH v |lindana se v skladu s tem | | |obliki gama (tj. lindana, CAS |protokolom ponovno ocenijo | | |št.: 58-89-9), je omejena na: |najpozneje dve leti po njegovi | | |1. obdelavo semen; |uveljavitvi. | | |2. uporabo na tleh, ki ji | | | |sledi takojšnje pronicanje v | | | |površinski sloj tal; | | | |3. strokovno zaščito in | | | |industrijsko obdelavo žaganega| | | |in stavbnega lesa ter | | | |hlodovine; | | | |4. topični insekticid za | | | |zdravje ljudi in uporabo v | | | |veterini; | | | |5. talno uporabo pri sadikah | | | |dreves, omejeno uporabo za | | | |trate ter uporabo v | | | |drevesnicah in za okrasne | | | |rastline tako v zaprtih | | | |prostorih kot na prostem; | | | |6. uporabo v zaprtih prostorih| | | |v industriji in stanovanjih; | | +-------------+------------------------------+-------------------------------+ |PCB (a/) |PCB-ji, ki se uporabljajo od |Pogodbenice si odločno | | |datuma začetka veljavnosti |prizadevajo: | | |protokola ali so izdelani do |(a) opustiti uporabo | | |31. decembra 2005 v skladu s |prepoznavnih PCB-jev v opremi | | |prilogo I. |(tj. transformatorjih, | | | |kondenzatorjih ali drugih | | | |posodah, ki vsebujejo ostanke | | | |tekočine), ki vsebuje več kot 5| | | |dm3 PCB-jev in katerih | | | |koncentracija je 0,05% PCB-jev | | | |ali več, takoj ko je to mogoče,| | | |najpozneje pa do 31. decembra | | | |2010 ali 31. decembra 2015 za | | | |države z gospodarstvom na | | | |prehodu; | | | |(b) uničevati ali | | | |dekontaminirati vse tekoče PCB-| | | |je, navedeni v pododstavku (a),| | | |in druge tekočine s PCB-ji, ki | | | |niso v opremi in vsebujejo več | | | |kot 0,005% PCB-jev, na način, | | | |sprejemljiv za okolje, takoj ko| | | |je to mogoče, najpozneje pa do | | | |31. decembra 2015 ali 31. | | | |decembra 2020 za države z | | | |gospodarstvom na prehodu, ter | | | |(c) dekontaminirati ali | | | |odstraniti opremo, navedeno v | | | |pododstavku (a), na način, | | | |sprejemljiv za okolje. | +-------------+------------------------------+-------------------------------+ &nbsp; (a/) Pogodbenice se strinjajo, da v skladu s tem protokolom do 31. decembra 2004 ponovno ocenijo proizvodnjo in uporabo polikloriranih terfenilov in »ugileca«." text="+-----------------+----------------------------------------------------------+ | Snov | Referenčno leto | +-----------------+----------------------------------------------------------+ |PAH (a/) |1990 ali katero koli drugo leto od vključno 1985 do 1995, | | |ki ga določi pogodbenica ob ratifikaciji, sprejetju, | | |odobritvi ali pristopu. | +-----------------+----------------------------------------------------------+ |dioksini/furani |1990 ali katero koli drugo leto od vključno 1985 do 1995, | |(b) |ki ga določi pogodbenica ob ratifikaciji, sprejetju, | | |odobritvi ali pristopu. | +-----------------+----------------------------------------------------------+ |heksaklorobenzen |1990 ali katero koli drugo leto od vključno 1985 do 1995, | | |ki ga določi pogodbenica ob ratifikaciji, sprejetju, | | |odobritvi ali pristopu. | +-----------------+----------------------------------------------------------+ &nbsp; &nbsp; (a/) Policiklični aromatični ogljikovodiki (PAH): Za evidence emisij se uporabijo naslednje štiri indikatorske spojine: benzo(a)piren, benzo(b) fluranten, benzo(k)fluoranten in indeno(1, 2, 3-cd) piren. (b/) Dioksini in furani (PCDD/F): Poliklorirani dibenzo-p-dioksini (PCDD) in poliklorirani dibenzofurani (PCDF) so triciklične, aromatske spojine, ki nastanejo z dvema benzenskima obročema, ki sta povezana z dvema atomoma kisika v PCDD in z enim atomom kisika v PCDF in katerih atome vodika lahko nadomesti do 8 atomov klora." I. UVOD 1. Dioksini in furani (PCDD/F) so opredeljeni v prilogi III tega protokola. 2. Mejne vrednosti so izražene kot ng/m3 ali mg/m3 v standardnih pogojih (273,15 K; 101,3 kPa in suhi plin). 3. Mejne vrednosti se nanašajo na normalno delovanje, vključno s postopki za zagon in ustavitev, razen če niso bile določene posebne mejne vrednosti za to delovanje. 4. Vzorčenje in analiza vseh onesnaževal se opravi v skladu s standardi, ki jih je določil Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), ali z ustreznimi referenčnimi metodami Združenih držav ali Kanade. Med pripravo standardov CEN ali ISO veljajo nacionalni standardi. 5. Za preverjanje je treba pri razlagi rezultatov meritev v zvezi z mejno vrednostjo upoštevati tudi netočnost merilne metode. Šteje se, da je mejna vrednost dosežena, če rezultat meritve, od katerega je odšteta netočnost merilne metode, ne presega te vrednosti. 6. Emisije različnih sorodnih vrst PCDD/F so izražene v ekvivalentih toksičnosti (TE) v primerjavi z 2,3,7,8-TCDD v skladu s sistemom, ki ga je predlagal Odbor Nata o izzivih sodobne družbe (NATO-CCMS) leta 1988. II. MEJNE VREDNOSTI ZA VEČJE NEPREMIČNE VIRE text="&nbsp; 7. Spodaj navedene mejne vrednosti, ki se nanašajo na 11-odstotno koncentracijo O(2) v dimnem plinu, veljajo za naslednje vrste sežigalnic: za komunalne trdne odpadke (sežig več kot 3 tone na uro) 0,1 ng TE/m3 za medicinske trdne odpadke (sežig več kot 1 tona na uro) 0,5 ng TE/m3 za nevarne odpadke (sežig več kot 1 tona na uro) 0,2 ng TE/m3." I. UVOD 1. Namen te priloge je zagotoviti pogodbenicam konvencije smernice za prepoznavanje najboljših razpoložljivih tehnik, ki so na voljo, za izpolnjevanje obveznosti iz petega odstavka 3. člena protokola. 2. »Najboljše razpoložljive tehnike« (best available techniques – »BAT«) pomenijo najučinkovitejšo in najsodobnejšo stopnjo v razvoju dejavnosti in njihovih delovnih postopkov, ki označujejo praktično primernost posameznih tehnik, da se načelno zagotovi podlaga za mejne vrednosti emisij, namenjena preprečevanju, in če to ni mogoče, splošnemu zmanjševanju emisij in njihovega vpliva na okolje kot celoto: – »tehnike« vključujejo uporabljeno tehnologijo in način projektiranja gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje objektov in naprav; – »razpoložljive tehnike« pomenijo tiste, katerih stopnja razvoja omogoča izvajanje v ustrezni industrijski panogi v ekonomsko in tehnično izvedljivih razmerah ob upoštevanju stroškov in koristi ne glede na to, ali se tehnike uporabljajo ali nastanejo na območju udeležene pogodbenice, če so na primeren način dostopne upravljavcu;  – »najboljše« pomenijo najučinkovitejše tehnike pri doseganju visoke splošne ravni varovanja okolja kot celote. Pri določanju najboljših razpoložljivih tehnik je treba na splošno ali v posameznih primerih posebej upoštevati spodaj navedene dejavnike, verjetne stroške in koristi ukrepa ter načeli previdnosti in preprečevanja: – uporabo tehnologij z malo odpadki; – uporabo manj nevarnih snovi; – spodbujanje predelave in recikliranja snovi, ki nastajajo ali se uporabljajo pri proizvodnji, ter odpadkov; – primerljive postopke, naprave ali delovne postopke, ki so že uspešno preizkušeni v industrijskem obsegu; – tehnološki napredek in spremembe v znanstvenem vedenju in razumevanju; – naravo, učinke in količino nastalih emisij; – datume začetka obratovanja novih ali obstoječih naprav; – čas, potreben za uvedbo najboljše razpoložljive tehnike; – porabo in naravo surovin (vključno z vodo), ki se uporabljajo v postopku, in njihovo energetsko učinkovitost; – nujnost, da se preprečita ali čim bolj zmanjšata skupen vpliv emisij in tveganje za okolje; – nujnost, da se preprečijo nesreče in čim bolj zmanjšajo njihove posledice za okolje. Namen uporabe pojma najboljše razpoložljive tehnike ni predpisovanje določene tehnike ali tehnologije, ampak upoštevanje tehničnih lastnosti posameznih naprav in objektov, njihove geografske lege in lokalnih okoljskih razmer. 3. Informacije v zvezi z učinkovitostjo in stroški ukrepov nadzora izhajajo iz dokumentov, ki sta jih dobili in pregledali projektna skupina in pripravljalna delovna skupina za obstojna organska onesnaževala. Če ni drugače določeno, se navedene tehnike štejejo za dobro utečene na podlagi izkušenj pri obratovanju. 4. Vedno več je izkušenj z novimi obrati, v katerih se uporabljajo tehnike z nizkimi emisijami, in s prilagajanjem obstoječih obratov. Zato bo treba redno dopolnjevati in spreminjati to prilogo. Najboljše razpoložljive tehnike (BAT) za nove obrate je običajno mogoče uporabiti tudi v že obstoječih obratih, če sta zagotovljena ustrezno prehodno obdobje in prilagoditev. 5. V prilogi so našteti številni ukrepi nadzora, ki zajemajo stroške in učinkovitost. Izbira ukrepa za vsak posamezen primer je odvisna od številnih dejavnikov, kot so gospodarske razmere, tehnološka infrastruktura in zmogljivosti ter kateri koli ukrepi za nadzor nad onesnaževanjem zraka. 6. Najpomembnejša obstojna onesnaževala iz nepremičnih virov so: (a) poliklorirani dibenzo-p-dioksini / furani (PCDD/F); (b) heksaklorobenzen (HCB); (c) policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH). Ustrezne definicije so v prilogi III tega protokola. II. VEČJI NEPREMIČNI VIRI EMISIJ OBSTOJNIH ORGANSKIH ONESNAŽEVAL 7. Emisije PCDD/F nastajajo pri toplotnih postopkih, pri katerih so udeležene organske snovi in klor, in so posledica nepopolnega zgorevanja ali kemičnih reakcij. Večji nepremični viri PCDD/F so lahko: (a) sežiganje odpadkov, vključno s sosežigom; (b) toplotni metalurški postopki, na primer proizvodnja aluminija in drugih barvnih kovin, železa in jekla; (c) kurilne naprave za proizvodnjo energije; (d) zgorevanje v gospodinjstvih in (e) posamezni kemični proizvodni postopki, pri katerih se sproščajo vmesni in stranski produkti. 8. Večji nepremični viri emisij PAH so lahko: (a) ogrevanje z lesom in premogom v gospodinjstvih; (b) odprti ogenj, na primer sežiganje smeti, gozdni požari, požiganje strnišč; (c) proizvodnja koksa ali anod; (d) proizvodnja aluminija (po Soederbergovem postopku) in (e) naprave za zaščito lesa, razen za pogodbenice, pri katerih ta kategorija ne pomeni pomembnejšega deleža v celotni emisiji PAH (kot so opredeljeni v prilogi III). 9. Emisije HCB so posledica istih toplotnih in kemičnih postopkov kot emisije PCDD/F, HCB pa nastaja zaradi podobnih mehanizmov. Večji viri emisij HCB so lahko: (a) sežigalnice odpadkov, vključno s sosežigom; (b) toplotni viri v metalurški industriji in (c) uporaba kloriranih goriv v industrijskih pečeh. III. SPLOŠNE OBLIKE NADZORA NAD EMISIJAMI OBSTOJNIH ORGANSKIH ONESNAŽEVAL 10. Obstaja več možnosti za nadzorovanje ali preprečevanje emisij obstojnih organskih onesnaževal iz nepremičnih virov. Mednje sodijo zamenjava ustreznih vhodnih materialov, spremembe postopkov (tudi postopkov nadzora nad vzdrževanjem in delovanjem) in prilagajanje že obstoječih obratov. V spodnjem seznamu je naveden splošni okvir možnih ukrepov, ki se lahko izvajajo posamično ali kombinirano: (a) zamenjava vhodnih materialov, če gre za obstojna organska onesnaževala ali če obstaja neposredna povezava med temi materiali in emisijami obstojnih organskih onesnaževal iz tega vira; (b) najboljše okoljske prakse, kot so skrbno ravnanje, preventivni vzdrževalni programi ali spremembe postopkov, kot je uvedba zaprtih sistemov (na primer v koksarnah ali uporaba inertnih elektrod pri elektrolizi); (c) spremembe postopkov, tako da se zagotovi popolno zgorevanje in s tem prepreči nastanek obstojnih organskih onesnaževal, in sicer z nadzorovanjem parametrov, kot je temperatura zgorevanja ali zadrževalni čas; (d) metode čiščenja dimnih plinov, kot so toplotno ali katalitsko sežiganje ali oksidacija, odpraševanje, adsorpcija; (e) obdelava ostankov, odpadkov in blata iz čistilnih naprav, na primer s toplotno obdelavo ali tako, da postanejo inertni; 11. Stopnje emisij, navedene pri različnih ukrepih v preglednicah 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8 in 9, se običajno nanašajo na posamezne primere. Številke ali razponi prikazujejo stopnje emisij kot odstotek mejnih vrednosti emisij pri uporabi klasičnih tehnik. 12. Presoja o stroškovni učinkovitosti lahko temelji na skupnih letnih stroških na enoto zmanjševanja emisij (vključno z naložbenimi in obratovalnimi stroški). Stroške zmanjševanja emisij obstojnih organskih onesnaževal je treba presojati tudi v okviru celotne ekonomike postopka, kot so vpliv ukrepov nadzora in proizvodni stroški. Glede na številne vpletene dejavnike so naložbeni in obratovalni stroški izrazito odvisni od posameznega primera. IV. TEHNIKE NADZORA NAD ZMANJŠEVANJEM EMISIJ PCDD/F A. Sežiganje odpadkov 13. Sežiganje odpadkov vključuje sežiganje komunalnih odpadkov, nevarnih odpadkov, medicinskih odpadkov in blata iz čistilnih naprav. 14. Najpomembnejši ukrepi nadzora nad emisijami PCDD/F iz sežigalnic odpadkov so: (a) primarni ukrepi v zvezi z odpadki, ki se sežigajo; (b) primarni ukrepi v zvezi s postopkom sežiganja; (c) ukrepi za nadzor nad fizikalnimi parametri postopka sežiganja in odpadnih plinov (na primer temperaturnega praga, hitrosti ohlajanja, vsebnosti O(2) itn.); (d) čiščenje dimnih plinov in (e) obdelava ostankov pri postopku čiščenja. 15. Primarni ukrepi v zvezi z odpadki, ki se sežigajo, pri katerih se vhodni material pripravi tako, da se zmanjša količina halogeniranih snovi in nadomesti z nehalogeniranimi snovmi, pri sežiganju komunalnih ali nevarnih odpadkov niso primerni. Primerneje je prilagoditi postopek sežiganja in vpeljati sekundarne ukrepe za čiščenje dimnih plinov. Priprava vhodnega materiala pa je koristen primarni ukrep za zmanjšanje količine odpadkov, ki je lahko koristen tudi zaradi možnosti recikliranja. Zaradi manjše količine odpadkov za sežiganje ima to lahko za posledico posredno zmanjšanje emisij PCDD/F. 16. Spremembe postopka sežiganja, s katerimi se optimizirajo pogoji zgorevanja, so pomemben in učinkovit ukrep za zmanjševanje emisij PCDD/F (običajno 850 °C ali več, odmera dovajanja kisika glede na kalorično vrednost in konsistenco odpadkov, zadosten zadrževalni čas – 850 °C za približno 2 sekundi – in vrtinčenje plina, izogibanje področjem hladnega plina v sežigalnici itn.). Naprave z zgorevanjem v zvrtinčeni plasti omogočajo temperature, nižje od 850 °C, za doseganje ustreznih vrednosti emisij. V obstoječih sežigalnicah je v ta namen običajno treba prilagoditi in/ali zamenjati opremo, kar morda ni gospodarno v vseh državah. Vsebnost ogljika v pepelu bi bilo treba čim bolj zmanjšati. 17. Ukrepi v zvezi z dimnimi plini. Naslednji ukrepi omogočajo razmeroma učinkovito zmanjšanje vsebnosti PCDD/F v dimnih plinih. Do sinteze de novo pride pri približno 250–450 °C. Ti ukrepi so nujni za nadaljnje zmanjševanje, da se dosežejo želene vrednosti na izhodnem delu sistema: (a) pranje dimnih plinov (zelo učinkovito in razmeroma poceni); (b) dodajanje inhibitorjev, kot sta trietanolamin ali trietilamin (lahko zmanjšajo tudi dušikove okside), zaradi varnostnih razlogov pa je treba upoštevati tudi stranske reakcije; (c) uporaba sistemov za zbiranje prahu pri temperaturi med 800 in 1000 °C, na primer keramičnih filtrov in ciklonov; (d) uporaba nizkotemperaturnih električnih sistemov in (e) preprečevanje usedanja letečega pepela v odvodnem sistemu za dimne pline. 18. Metode čiščenja dimnih plinov so: (a) klasično odpraševanje, s katerim se zmanjšajo emisije na delce vezanih PCDD/F; (b) selektivno katalitsko zmanjševanje (selective catalytic reduction – SCR) ali selektivno nekatalitsko zmanjševanje (selective non-catalytic reduction – SNCR); (c) adsorpcija z aktivnim ogljem ali koksom v sistemih zgorevanja z mirujočo ali zvrtinčeno plastjo; (d) različne adsorpcijske metode in sistemi optimiziranega postopka izločanja prahu z mešanicami aktivnega oglja, metalurškega koksa, raztopin apna in apnenca v reaktorjih z mirujočo, potujočo ali zvrtinčeno plastjo. Učinkovitost zbiranja plinastih PCDD/F je mogoče izboljšati, če je pod vrhnjo plastjo vrečastega filtra plast aktivnega koksa; (e) H(2)O(2 )oksidacija in (f) metode katalitskega zgorevanja, pri katerih se uporabljajo različne vrste katalizatorjev (to so katalizatorji Pt/Al(2)O(3) ali bakrovega kromata z različnimi dodatki za stabiliziranje površine in upočasnitev staranja katalizatorjev). 19. Z zgoraj navedenimi metodami je mogoče doseči stopnjo emisije 0,1 ng TE/m3 PCDD/F v dimnih plinih. Toda v sistemih z adsorpcijo/filtri z aktivnim ogljem ali koksom je treba poskrbeti, da uhajajoči ogljikov prah ne poveča emisij PCDD/F od te enote naprej. Prav tako se je treba zavedati, da adsorberji in naprave za odpraševanje pred katalizatorji (tehnika selektivnega zmanjševanja s katalizatorjem – SCR) povzročajo nastanek s PCDD/F obremenjenih preostankov, ki jih je treba vrniti v tehnološki postopek ali pa poskrbeti za ustrezno odlaganje. 20. Primerjava med različnimi ukrepi za zmanjšanje PCDD/F v dimnih plinih je zelo kompleksna.V preglednici je navedenih več vrst industrijskih obratov z različnimi zmogljivostmi in zasnovo. Stroškovni parametri vključujejo ukrepe za čim večje zmanjšanje tudi drugih onesnaževal, kot so težke kovine (vezane ali nevezane na delce). Večinoma torej ni mogoče sklepati o neposredni povezavi z zmanjšanjem emisij PCDD/F. Povzetek dostopnih podatkov o različnih ukrepih nadzora je v preglednici 1. Preglednica 1: Primerjava različnih ukrepov za čiščenje dimnih plinov insprememb postopkov v sežigalnicah, katerih cilj je zmanjšanje emisij PCDD/F text="+--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ | Ukrep | Stopnja emisij | Ocena | Težave/ugotovitve | | | (%)(a/) | stroškov | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |Primarni ukrepi – | | | | |prilagoditev | | | | |vhodnega materiala: | | | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |– izločitev |Dobljene stopnje | |Predhodno ločevanje | |prekurzorjev in |emisij niso | |vhodnega materiala ni | |vhodnih materialov, |kvantificirane; | |učinkovito; zbrati je | |ki vsebujejo klor, |kaže, da niso | |mogoče le posamezne | |in |premosorazmerno | |dele; drugemu | | |odvisne od | |materialu, ki vsebuje | | |količine vhodnega| |klor, na primer | | |materiala. | |kuhinjski soli, | | | | |papirju itn., se ni | |– urejanje tokov | | |mogoče izogniti. Pri | |odpadkov. | | |nevarnih kemičnih | | | | |odpadkih to ni | | | | |zaželeno. | | | | |Koristen in v posebnih | | | | |primerih uresničljiv | | | | |primarni ukrep (na | | | | |primer odpadna olja, | | | | |električne komponente | | | | |itn.); lahko je | | | | |koristen zaradi | | | | |možnosti recikliranja. | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |Sprememba postopka | | | | |sežiganja: | | | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |– optimizirani | | |Potrebna je | |pogoji zgorevanja; | | |prilagoditev celotnega | | | | |postopka sežiganja. | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |– izogibanje | | | | |temperaturam pod 850| | | | |°C in hladnim | | | | |območjem v dimnih | | | | |plinih; | | | | | | | | | |– zadostna vsebnost | | | | |kisika; nadzor nad | | | | |količino dovedenega | | | | |kisika, odvisno od | | | | |kalorične vrednosti | | | | |in konsistence | | | | |vhodnega materiala, | | | | |in | | | | |– zadosten | | | | |zadrževalni čas in | | | | |vrtinčenje. | | | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |Ukrepi v zvezi z | | | | |dimnimi plini: | | | | | | | | | |Preprečevanje | | | | |usedanja delcev z: | | | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |– odstranjevalniki | | |Parno izpihovanje | |saj, mehanskimi | | |lahko poveča stopnjo | |rahljalniki zvočni | | |nastajanja PCDD/F. | |ali parnimi | | | | |izpihovalniki saj. | | | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |Odstranjevanje |< 10 |Srednji |Odstranjevanje PCDD/F, | |prahu, običajno v | | |adsorbiranih na delce. | |sežigalnicah | | |Metode odstranjevanja | |odpadkov: | | |delcev iz tokov vročih | | | | |dimnih plinov se | | | | |uporabljajo le v | | | | |poskusnih obratih. | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |– vrečasti filtri, |1–0,1 |Višji |Uporaba pri | | | | |temperaturah < 150 °C | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |– keramični filtri, |Majhna | |Uporaba pri | | |učinkovitost | |temperaturah od 800 do | | | | |1000 °C. | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |– cikloni in |Majhna |Srednji | | | |učinkovitost | | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |– elektrostatično |Srednja | |Uporaba pri | |odpraševanje. |učinkovitost | |temperaturi 450 °C. | | | | |Možno spodbujanje | | | | |sinteze PCDD/F de | | | | |novo, večje emisije NO | | | | |(x), manjša | | | | |rekuperacija toplote. | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |Katalitska | | |Uporaba pri | |oksidacija. | | |temperaturah od 800 do | | | | |1000 °C. Potrebno je | | | | |ločeno zmanjševanje | | | | |emisij iz plinaste | | | | |faze. | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |Pranje plina. | | | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |Visokozmogljiva | | | | |adsorpcijska enota z| | | | |dodanimi delci | | | | |aktivnega oglja | | | | |(elektrodinamična | | | | |Venturijeva cev). | | | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |Selektivno | |Visoki |Zmanjšanje NO(x)ob | |katalitsko | |naložbeni |dodanem NH(3), | |zmanjševanje (SCR). | |in nizki |potrebno je veliko | | | |obratovalni |prostora, porabljene | | | |stroški |katalizatorje in | | | | |ostanke aktivnega | | | | |ogljika ali lignitnega | | | | |koksa je mogoče | | | | |odlagati, | | | | |katalizatorje lahko | | | | |proizvajalci večinoma | | | | |ponovno obdelajo, | | | | |aktivni ogljik ali | | | | |lignitni koks je | | | | |mogoče sežigati v | | | | |strogo nadzorovanih | | | | |razmerah. | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |Različne metode | | | | |mokre in suhe | | | | |adsorpcije z | | | | |mešanicami aktivnega| | | | |oglja, metalurškega | | | | |koksa, raztopin apna| | | | |in apnenca v | | | | |reaktorjih z | | | | |mirujočo, potujočo | | | | |ali zvrtinčeno | | | | |plastjo: | | | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |– reaktor z mirujočo|< 2 |Visoki |Odstranjevanje | |plastjo, adsorpcija |(0,1 ng TE/m3) |naložbeni |ostankov; potrebno je | |z aktivnim ogljem | |in srednji |veliko prostora. | |ali metalurškim | |obratovalni | | |koksom, in | |stroški | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |– reaktor s |< 10 |Nizki |Odstranjevanje | |kanaliziranim tokom |(0,1 ng TE/m3) |naložbeni, |ostankov. | |ali krožečo | |srednji | | |zvrtinčeno plastjo, | |obratovalni | | |z dodanimi | |stroški | | |raztopinami | | | | |aktivnega koksa/apna| | | | |ali apnenca in v | | | | |nadaljevanju z | | | | |vrečastim filtrom. | | | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ |Dodajanje H(2)O(2). |< 2–5 |Nizki | | | |(0,1 ng TE/m3) |naložbeni, | | | | |nizki | | | | |obratovalni | | | | |stroški | | +--------------------+-----------------+------------+-----------------------+ &nbsp; &nbsp; (a/) Preostale emisije v primerjavi s stanjem, ko ni ukrepov za zmanjšanje." 21. Sežigalnice medicinskih odpadkov so lahko v mnogih državah večji vir emisij PCDD/F. Posebni medicinski odpadki, kot so človeški anatomski deli, okuženi odpadki, igle, kri, plazma in citostatiki, se obravnavajo kot posebna oblika nevarnih odpadkov, medtem ko se druge vrste medicinskih odpadkov pogosto sežigajo pri viru v šaržah. Sežigalnice z nezveznim obratovanjem lahko izpolnijo enake zahteve glede zmanjšanja emisij PCDD/F kot druge sežigalnice odpadkov. 22. Pogodbenice bodo morda želele sprejeti politiko spodbujanja sežiganja komunalnih in medicinskih odpadkov v večjih regionalnih sežigalnicah namesto v manjših. Ob takem pristopu je uvajanje najboljših razpoložljivih tehnik (BAT) lahko stroškovno učinkovitejše. 23. Obdelava ostankov iz postopkov čiščenja dimnih plinov. V nasprotju s pepelom iz sežigalnic vsebujejo ti ostanki razmeroma visoke koncentracije težkih kovin, organskih onesnaževal (vključno s PCDD/F), kloridov in sulfidov. Odlaganje teh ostankov je zato treba strogo nadzorovati. Zlasti pri mokrem izločanju prahu nastanejo velike količine kislih in onesnaženih tekočih odpadkov. Obstajajo nekateri posebni načini obdelave teh ostankov. Mednje sodijo: (a) katalitska obdelava prahu iz vrečastih filtrov pri nizkih temperaturah in brez kisika; (b) izločanje prahu iz vrečastih filtrov s postopkom 3-R (izločanje težkih kovin s kislinami in uničevanje organskih snovi s sežiganjem); (c) steklenenje prahu iz vrečastih filtrov; (d) nadaljnje metode imobilizacije in (e) uporaba plazemske tehnologije. B. Toplotni postopki v metalurški industriji 24. Posamezni postopki v metalurški industriji so lahko pomembni viri emisij PCDD/F. To so: (a) primarna železarska in jeklarska industrija (na primer plavži, obrati za sintranje, obrati za peletiranje železa); (b) sekundarna železarska in jeklarska industrija ter (c) primarna in sekundarna industrija barvnih kovin (proizvodnja bakra). Ukrepi za nadzor emisijami PCDD/F v metalurški industriji so povzeti v preglednici 2. 25. Ob uporabi ukrepov za nadzor nad emisijami lahko naprave za proizvodnjo in obdelavo kovin, ki so vir emisij PCDD/F, zadostijo zahtevam glede največje dovoljene koncentracije 0,1 ng TE/m3 (pri količini pretoka odpadnega plina > 5000 m3/h). Preglednica 2: Zmanjšanje emisij PCDD/F v metalurški industriji text="+------------------------------+-------------+------------+-----------------+ | Ukrep | Stopnja | Ocena |Težave/ugotovitve| | |emisij (%)(a)| stroškov | | +---------------------------------------------------------------------------+ |Obrati za sintranje | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |Primarni ukrepi: | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– optimiziranje/zaprtje | | Nizki |Ni 100-odstotno | |tračnih transporterjev za | | |izvedljivo. | |sinter; | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– vračanje odpadnih plinov v | 40 | Nizki | | |obtok, na primer sintranje z | | | | |optimiziranimi emisijami | | | | |(EOS) zmanjša pretok | | | | |odpadnega plina za pribl. 35% | | | | |(zmanjšanje stroškov | | | | |nadaljnjih sekundarnih | | | | |ukrepov zaradi manjšega | | | | |pretoka odpadnih plinov), | | | | |zmogljivost 1 mio. Nm(3)/h. | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |Sekundarni ukrepi: | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– elektrostatično | Srednja | Srednji | | |odpraševanje + molekulsko | učinkovitost| | | |sito; | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– dodajanje mešanic | Visoka | Srednji | | |apnenca/aktivnega ogljika; | učinkovitost| | | | | (0,1 ng | | | | | TE/m3) | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– visokozmogljivi | Visoka | Srednji |0,1 ng TE/m3 je | |izločevalniki prahu – | učinkovitost| |mogoče doseči | |obstoječa naprava: AIRFINE | zmanjšanja | |ob večji porabi | |(Voest Alpine Stahl Linz) od | emisij na | |energije; takih | |leta 1993 za 600.000 Nm3/h; | 0,2–0,4 ng | |naparav še ni. | |druga naprava se načrtuje na | TE/m(na 3) | | | |Nizozemskem (Hoogoven) za | | | | |leto 1998. | | | | | | | | | +---------------------------------------------------------------------------+ |Proizvodnja barvnih kovin (na primer bakra) | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |Primarni ukrepi: | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– predhodno razvrščanje | | Nizki | | |sekundarnih surovin, | | | | |izločanje materiala, ki | | | | |vsebuje plastične snovi, ali | | | | |s PVC onesnaženih sekundarnih | | | | |surovin, odstranjevanje | | | | |plasti površinskih nanosov in | | | | |uporaba izolacijskega | | | | |materiala, ki ne vsebujejo | | | | |klora. | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |Sekundarni ukrepi: | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– pranje vročih odpadnih | Visoka | Nizki | | |plinov; | učinkovitost| | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– uporaba kisika ali s | 5–7 | Visoki | | |kisikom obogatenega zraka pri |(1,5–2 TE/m3)| | | |gorenju, vbrizgavanje kisika | | | | |v jaškovno peč (da se | | | | |zagotovita popolno zgorevanje | | | | |in zmanjšanje količine | | | | |odpadnih plinov na najmanjšo | | | | |mero); | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– reaktor z mirujočo plastjo | (0,1 ng | Visoki | | |ali z zvrtinčenim curkom z | TE/m3) | | | |adsorpcijo z aktivnim ogljem | | | | |ali s prahom metalurškega | | | | |koksa; | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– katalitska oksidacija, in |0,1 ng TE/m3)| Visoki | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– skrajšanje zadrževalnega | | | | |časa v kritičnem | | | | |temperaturnem območju v | | | | |sistemu odpadnih plinov. | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |Proizvodnja železa in jekla | | | | | | | | | |Primarni ukrepi: | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– čiščenje olja s sekundarnih | | Nizki |Uporabiti je | |surovin pred nalaganjem v | | |treba čistilne | |proizvodne posode; | | |raztopine | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– odstranjevanje naključnega | | Nizki | | |organskega materiala, kot so | | | | |olja, emulzije, maščobe, | | | | |barva in plastika pri | | | | |čiščenju vhodnega materiala; | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– zmanjševanje specifično | | Srednji | | |visokih količin odpadnih | | | | |plinov; | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– ločeno zbiranje in obdelava | | Nizki | | |emisij pri polnjenju in | | | | |praznjenju. | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |Sekundarni ukrepi: | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– ločeno zbiranje in obdelava | | Nizki | | |emisij pri polnjenju in | | | | |praznjenju; | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– vrečasti filtri v povezavi | <1 | Srednji | | |z vbrizgavanjem koksa. | | | | +---------------------------------------------------------------------------+ |Sekundarna proizvodnja aluminija | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |Primarni ukrepi: | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– izogibanje halogeniranemu | | Nizki | | |materialu (heksakloretan); | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– izogibanje mazivom, ki | | Nizki | | |vsebujejo klor (na primer | | | | |klorirani parafini), in | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– čiščenje in razvrščanje | | | | |onesnaženih sekundarnih | | | | |surovin, na primer | | | | |odstranjevanje plasti | | | | |površinskih nanosov z | | | | |ostružki in sušenje, | | | | |ločevanje s tehniko ločevanja | | | | |na podlagi različnih gostot | | | | |usedanje v vrtinčastem toku. | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |Sekundarni ukrepi: | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– enostopenjski ali | < 1 | Srednji/ | | |večstopenjski vrečasti filter | (0,1 ng | visoki | | |in aktiviranje | TE/m3) | | | |apnenca/aktivnega oglja pred | | | | |filtrom; | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– zmanjšanje pretokov na | | Srednji/ | | |najmanjšo mero ter ločeno | | visoki | | |odvajanje in čiščenje | | | | |različno onesnaženih odpadnih | | | | |plinov; | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– preprečevanje usedanja | | Srednji/ | | |delcev iz odpadnih plinov in | | visoki | | |omogočanje hitrega prehoda | | | | |skozi kritična temperaturna | | | | |območja, in | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ |– izboljšanje predobdelave | | Srednji/ | | |aluminijskih sekundarnih | | visoki | | |surovin z drobilnikom z | | | | |uporabo tehnike ločevanja na | | | | |podlagi različnih gostot, | | | | |razvrščanje z usedanjem v | | | | |vrtinčastem toku. | | | | +------------------------------+-------------+------------+-----------------+ &nbsp; &nbsp; (a/) Preostale emisije v primerjavi s stanjem, ko ni ukrepov za zmanjšanje." Obrati za sintranje 26. Meritve v obratih za sintranje v železarstvu in jeklarstvu običajno pokažejo emisije PCDD/F v razponu od 0,4 do 4 ng TE/m3. Enkratne meritve v nekem obratu, v katerem ni nobenih ukrepov za nadzor nad emisijami, so pokazale koncentracijo 43 ng TE/m3. 27. Halogenirane spojine imajo lahko za posledico nastajanje PCDD/F, če pridejo v napravo za sintranje z vhodnimi materiali (koksova žlindra, sol, vsebovana v rudi) ali z dodanimi recikliranimi materiali (na primer valjarniška škaja, prah iz žrelnih plavžnih plinov, prah iz filtrov ali blato iz naprav za čiščenje odpadnih vod). Podobno kot pri sežiganju odpadkov pa tudi tukaj ni jasne povezave med vsebnostjo klora v vhodnem materialu in emisijami PCDD/F. Primerna ukrepa bi bila lahko izogibanje onesnaženim odpadkom in razmaščevanje valjarniške škaje, preden pride v napravo za sintranje. 28. Najučinkovitejše zmanjšanje emisij PCDD/F je mogoče doseči s kombinacijo različnih sekundarnih ukrepov: (a) recirkulacija odpadnih plinov znatno zmanjša emisije PCDD/F. Poleg tega se znatno zmanjša pretok odpadnih plinov, s čimer se zmanjšajo stroški vgraditve morebitnih dodatnih sistemov nadzora nad emisijami na izhodnem delu; (b) vgraditev vrečastih filtrov (ponekod v kombinaciji z elektrofiltri) ali elektrofiltrov z vbrizgavanjem mešanic aktivnega oglja/metalurškega koksa/apnenca v odpadne pline; (c) metode izločanja prahu, katerih del je tudi predhodno pranje odpadnih plinov, luženje z intenzivnim izločanjem prahu in ločevanje z odcejanjem. Doseči je mogoče emisije od 0,2 do 0,4 ng TE/m3. Z dodajanjem ustreznega adsorpcijskega sredstva, na primer lignitnega koksa/premogovega drobirja, je mogoče doseči koncentracijo emisij 0,1 ng TE/m3. Primarna in sekundarna proizvodnja bakra 29. V obstoječih obratih za primarno in sekundarno proizvodnjo bakra se lahko doseže po čiščenju dimnih plinov stopnja emisije PCDD/F od nekaj pikogramov do 2 ng TE/m3. Emisije ene same jaškovne peči za baker so pred optimiziranjem agregatov znašale do 29 ng TE/m3 PCDD/F. Običajno obstaja velik razpon emisijskih vrednosti PCDD/F iz teh obratov zaradi velikih razlik v surovini, ki se uporablja v različnih agregatih in tehnoloških postopkih. 30. Na splošno so za zmanjšanje emisij PCDD/F primerni naslednji ukrepi: (a) predhodno razvrščanje sekundarnih surovin; (b) predhodna obdelava sekundarnih surovin, na primer odstranjevanje plastičnih ali PVC-nanosov, predhodna obdelava odpadnih kablov z uporabo izključno hladnih/mehanskih metod; (c) pranje vročih odpadnih plinov (možnost koristne uporabe toplote), s čimer se skrajša zadrževalni čas v kritičnem temperaturnem območju v sistemu odpadnih plinov; (d) uporaba kisika ali s kisikom obogatenega zraka pri gorenju ali vbrizgavanje kisika v jaškovno peč (zagotovitev popolnega zgorevanja in zmanjšanje količine odpadnih plinov na najmanjšo mero); (e) adsorpcija v reaktorju z mirujočo plastjo ali z zvrtinčenim curkom z aktivnim ogljem ali s prahom metalurškega koksa; (f) katalitska oksidacija. Proizvodnja jekla 31. Emisije PCDD/F iz jeklarskih konverterjev za proizvodnjo jekla in iz kupolk na vroč zrak, iz elektropeči in iz elektroobločnih peči za taljenje litega železa so znatno nižje od 0,1 ng TE/m3. Za plavže na hladen zrak in rotacijske peči (taljenje litega železa) so značilne večje emisije PCDD/F. 32. Pri elektroobločnih pečeh, ki se uporabljajo v sekundarni jeklarski proizvodnji, se lahko doseže vrednost koncentracije emisij 0,1 ng TE/m3 ob uporabi naslednjih ukrepov: (a) ločeno zbiranje emisij pri polnjenju in praznjenju ter (b) uporaba vrečastih filtrov ali elektrofiltrov v povezavi z vbrizgavanjem koksa. 33. Vhodni material za elektroobločne peči pogosto vsebuje olja, emulzije ali maščobe. Običajni primarni ukrepi za zmanjšanje PCDD/F so razvrščanje, razmaščevanje in odstranjevanje plasti površinskih nanosov s sekundarnih surovin, ki lahko vsebujejo plastiko, gumo, barve, pigmente in vulkanizacijske dodatke. Talilnice v sekundarni aluminijski industriji 34. Emisije PCDD/F iz talilnic v sekundarni aluminijski industriji se gibljejo v razponu od približno 0,1 do 14 ng TE/m3. Stopnje emisij so odvisne od vrste talilnih agregatov, uporabljenih materialov in uporabljenih tehnik čiščenja odpadnih plinov. 35. Enostopenjski ali večstopenjski vrečasti filter v povezavi z apnencem/aktivnim ogljem/metalurškim koksom pred filtrom torej zadošča zahtevi po koncentraciji emisij 0,1 ng TE/m3, s tem da je učinkovitost zmanjšanja 99-odstotna. 36. Upoštevajo se lahko tudi naslednji ukrepi: (a) zmanjšanje pretokov na najmanjšo mero ter ločeno odvajanje in čiščenje različno onesnaženih odpadnih plinov; (b) preprečevanje usedanja delcev iz odpadnih plinov; (c) hiter prehod skozi kritična temperaturna območja; (d) izboljšanje predhodnega razvrščanja sekundarnih aluminijskih surovin z drobilnikom z uporabo tehnike ločevanja na podlagi različnih gostot in razvrščanje z usedanjem v vrtinčastem toku; (e) izboljšanje predhodnega čiščenja sekundarnih aluminijskih surovin z odstranjevanjem površinskih nanosov in sušenje. 37. Možnosti (d) in (e) sta pomembni, ker ni verjetno, da bi se s sodobnimi tehnikami taljenja (pri katerih ni tokov halogenidov) lahko predelale tudi sekundarne surovine nižje kakovosti, ki jih je mogoče uporabiti v rotacijskih pečeh. 38. V okviru Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika še vedno potekajo razprave o reviziji prejšnjega priporočila, naj se postopno opusti uporaba heksakloretana v aluminijski industriji. 39. Talino je mogoče obdelati s sodobno tehnologijo, na primer z mešanico dušika in klora v razmerjih med 9: 1 in 8: 2, z opremo za vbrizgavanje plina za fino disperzijo, s predhodnim in naknadnim prepihovanjem z dušikom in z vakuumskim razmaščevanjem. Ob uporabi mešanice dušika in klora je bila izmerjena koncentracija emisij PCDD/F približno 0,03 ng TE/m3 (v primerjavi z vrednostmi > 1 ng TE/m3, doseženimi pri obdelavi samo s klorom). Klor je potreben za odstranjevanje magnezija in drugih nezaželenih sestavin. C. Zgorevanje fosilnih goriv v elektrarnah in toplarnah ter industrijskih kotlovnicah 40. Zaradi izboljšanja energetskega izkoristka in varčevanja z energijo pri zgorevanju fosilnih goriv v elektrarnah in toplarnah ter industrijskih kotlovnicah (toplotna zmogljivost > 50 MW) se zmanjša potreba po gorivu in s tem se zmanjšajo emisije vseh onesnaževal. Zaradi tega se zmanjšajo tudi emisije PCDD/F. Odstranjevanje klora iz premoga ali olja ne bi bilo gospodarno, vsekakor pa bo usmeritev v uporabo plina pripomoglo k zmanjšanju emisij PCDD/F v tem sektorju. 41. Upoštevati je treba, da se emisije PCDD/F lahko znatno povečajo, če se gorivu dodajo odpadki (blato iz čistilnih naprav za odpadne vode, odpadno olje, gumijasti odpadki itn.). Sežiganje odpadkov za pridobivanje energije je dopustno le tam, kjer obstaja sistem za čiščenje odpadnih plinov, ki zagotavlja zelo učinkovito zmanjšanje PCDD/F (opisano v razdelku A zgoraj). 42. Z uporabo tehnik za zmanjšanje emisij dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in delcev iz dimnih plinov se lahko odpravijo tudi emisije PCDD/F. Pri uporabi teh tehnik se bo učinkovitost odstranjevanja PCDD/F razlikovala od obrata do obrata. Nenehno potekajo raziskave, kako izboljšati tehnike odstranjevanja PCDD/F, vendar dokler ne bodo na voljo v industrijskem merilu, ni mogoče nobene izrecno označiti kot najboljšo razpoložljivo tehniko za odstranjevanje PCDD/F. D. Kurjenje v gospodinjstvih 43. Prispevek naprav za kurjenje v gospodinjstvih k skupni emisiji PCDD/F je manjši, kadar so dovoljena goriva pravilno uporabljena. Poleg tega lahko zaradi različnih vrst in kakovosti goriva, gostote naprav na določenem zemljepisnem območju in različne uporabe pride do velikih regionalnih razlik v emisijah. 44. Kurišča v gospodinjstvih imajo slabši izkoristek dimnih plinov in slabšo stopnjo zgorevanja ogljikovodikov v gorivih kot velike zgorevalne naprave. To velja še posebej takrat, kadar se uporabljajo trdna goriva, kot sta les in premog, ko se koncentracije emisij PCDD/F gibljejo med 0,1 do 0,7 ng TE/m3. 45. Pri kurjenju embalaže, dodane trdnim gorivom, se povečajo emisije PCDD/F. Čeprav je to v nekaterih državah prepovedano, se dogaja, da v gospodinjstvih kurijo smeti in embalažo. Zaradi vse višjih stroškov za odvažanje smeti se dogaja, da se odpadki iz gospodinjstva kurijo v domačih kuriščih. Uporaba lesa z dodano odpadno embalažo lahko povzroči povečanje emisij PCDD/F z 0,06 ng TE/m3 (izključno les) na 8 ng TE/m3 (preračunano na 11 volumskih odstotkov O(2)). Te izsledke so potrdile raziskave v več državah, kjer so izmerili do 114 ng TE/m3 (preračunano na 13 volumskih odstotkov kisika) v dimnih plinih iz kurilnih naprav v gospodinjstvih, kjer se kuri odpadni material. 46. Emisije iz kurilnih naprav v gospodinjstvih je mogoče zmanjšati z omejevanjem vhodnega materiala na kakovostno gorivo in s preprečevanjem kurjenja odpadkov, halogeniranih plastičnih snovi in drugih materialov. Pri doseganju tega cilja lahko pripomorejo programi seznanjanja kupcev/uporabnikov kurilnih naprav za gospodinjstva. E. Naprave za kurjenje lesa (zmogljivost < 50 MW) 47. Rezultati meritev kažejo, da se pri napravah za kurjenje lesa pojavljajo emisije PCDD/F nad 0,1 ng TE/m3 v dimnih plinih predvsem v neugodnih razmerah zgorevanja in/ali kadar je v gorečih snoveh večja vsebnost kloriranih sestavin kot v neobdelanem lesu. Skupna koncentracija ogljika v dimnih plinih je znak slabega zgorevanja. Ugotovljene so bile povezave med emisijami CO, kakovostjo zgorevanja in emisijami PCDD/F. Preglednica 3 je povzetek nekaterih koncentracij in faktorjev emisij, ki veljajo za naprave za kurjenje lesa. Preglednica 3: Razpon koncentracij in faktorjev emisij pri napravah za kurjenje lesa text="+------------------------+-------------------------+-----------+------------+ | Gorivo |Koncentracija emisije (ng| Faktor | Faktor | | | TE/m3) | emisije | emisije | | | | (ng TE/kg)| (ng/GJ) | +------------------------+-------------------------+-----------+------------+ |Naravni les (bukev) | 0,02–0,10 | 0,23–1,3 | 12–70 | +------------------------+-------------------------+-----------+------------+ |Drobir naravnega lesa | 0,07–0,21 | 0,79–2,6 | 43–140 | |iz gozda | | | | +------------------------+-------------------------+-----------+------------+ |Iverna plošča | 0,02–0,08 | 0,29–0,9 | 16–50 | +------------------------+-------------------------+-----------+------------+ |Gradbeni odpadni les | 2,7–14,4 | 26–173 | 1400–9400 | +------------------------+-------------------------+-----------+------------+ |Odpadki iz | 114 | 3230 | | |gospodinjstva | | | | +------------------------+-------------------------+-----------+------------+ |Oglje | 0,03 | | | +------------------------+-------------------------+-----------+------------+" 48. Zgorevanje odpadkov gradbenega lesa (odpadnega gradbenega lesa) na pomičnem kurišču povzroča razmeroma visoke emisije PCDD/F v primerjavi z zgorevanjem naravnega lesa. Primarni ukrep za zmanjšanje emisij je izogibanje uporabi obdelanega odpadnega lesa v napravah za kurjenje lesa. Za zmanjšanje emisij PCDD/F na najmanjšo mero bi bilo treba obdelani les kuriti le v napravah z ustreznim čiščenjem dimnih plinov. V. TEHNIKE NADZOROVANJA ZA ZMANJŠANJE EMISIJ POLICIKLIČNIH AROMATIČNIH OGLJIKOVODIKOV (PAH) A. Proizvodnja koksa 49. Med proizvodnjo koksa se PAH sproščajo v zrak predvsem: (a) med polnjenjem peči skozi odprtine za polnjenje; (b) zaradi uhajanja skozi vrata peči, po odvodnih ceveh in skozi pokrove odprtin za polnjenje in (c) pri potiskanju in ohlajanju koksa. 50. Koncentracija benzo(a)pirena (BaP) znatno niha med posameznimi viri v koksarniški bateriji. Največje koncentracije BaP so na vrhu baterije in v neposredni bližini vrat. 51. Emisije PAH iz proizvodnje koksa je mogoče zmanjšati s tehničnim izboljševanjem obstoječih integriranih železarskih in jeklarskih obratov. Da bi to dosegli, bo morda treba zapreti in zamenjati stare koksarniške baterije ter v celoti zmanjšati proizvodnjo koksa, na primer z vbrizgavanjem visokokaloričnega premoga v proizvodnji jekla. 52. Strategija zmanjšanja emisij PAH iz koksarniških baterij bi morala vključevati naslednje tehnične ukrepe: (a) polnjenje koksarniških peči: – zmanjšanje emisij delcev pri nakladanju premoga iz bunkerja na polnilne vozičke; – zaprti sistemi za prenos premoga, kadar se uporablja predgretje premoga; – izločanje polnilnih plinov in njihova poznejša obdelava, in sicer tako da se spustijo v sosednjo peč ali skozi zbiralni vod v sežigalnico in potem še skozi odpraševalno napravo. Ponekod se izločeni polnilni plini sežigajo na polnilnih vozičkih, vendar sta vpliv na okolje in varnost sistemov, pri katerih se uporabljajo polnilnih vozičkih, manj zadovoljiva. Zagotoviti je treba zadosten vlek z vbrizgavanjem pare ali vode v odvodne cevi; (b) emisije pri pokrovih odprtin za polnjenje med koksanjem je mogoče preprečevati: – s pokrovi, ki zelo dobro tesnijo; – z ognjevzdržno zatesnitvijo pokrovov z glino (ali drugim enako učinkovitim materialom) po vsakem polnjenju; – s čiščenjem pokrovov in okvirov, preden se odprtina zapre; – tako da se zagotovi, da na stropovih peči ni ostankov premoga; (c) pokrovi odvodnih cevi bi morali imeti vodno tesnjenje, ki preprečuje emisije plinov in katrana, pravilno delovanje vodnega tesnjenja pa bi bilo treba zagotavljati z rednim čiščenjem; (d) mehanizem za upravljanje vrat koksarniške peči bi moral biti opremljen s sistemom za čiščenje površine tesnil na okvirih vrat in na vratih; (e) vrata koksarniške peči: – uporabljati bi bilo treba zelo učinkovito tesnjenje (na primer opnasta vrata na vzmet); – tesnila na okvirih vrat in na vratih peči bi bilo treba temeljito očistiti ob vsaki uporabi; – vrata bi morala biti oblikovana tako, da bi omogočila vgraditev sistemov za izločanje delcev s priključkom na odpraševalno napravo (prek zbiralnega voda) med potiskanjem; (f) naprava za prenos koksa bi morala imeti vgrajeno napo, nepremični kanal in nepremični sistem za čiščenje plinov (po možnosti vrečasti filter); (g) za hlajenje koksa bi bilo treba uporabljati postopke z majhnimi emisijami, na primer suho hlajenje koksa. Najbolje bi bilo nadomestiti mokro hlajenja koksa s suhim hlajenjem pod pogojem, da se uporablja zaprt obtočni sistem, s čimer se prepreči nastajanje odpadne vode. Pri ravnanju s suho hlajenim koksom bi bilo treba zmanjšati nastajanje prahu. 53. Pri postopku proizvodnje koksa, imenovanem »koksanje brez zbiranja stranskih proizvodov za ponovno rabo«, prihaja do bistveno manjših emisij PAH kot pri bolj klasičnem postopku, pri katerem se zbirajo stranski proizvodi, in sicer zato ker peči delujejo pod negativnim tlakom, s čimer se prepreči uhajanje v ozračje pri vratih peči. Med koksanjem se surovi koksarniški plin odstranjuje s pomočjo naravnega vleka, ki v pečeh ohranja negativni tlak. Te peči niso zasnovane za zbiranje kemičnih stranskih produktov iz surovega koksarniškega plina. Pline, ki nastajajo pri koksanju (vključno s PAH), pa je mogoče učinkovito sežigati pri visokih temperaturah in dolgem zadrževalnem času. Odpadna toplota iz teh sežigalnic se uporablja za pridobivanje energije za koksanje, odvečno toploto pa je mogoče uporabiti za pridobivanje pare. Zaradi gospodarnosti bi lahko pri tej vrsti koksanja potrebovali dodatno enoto za proizvajanje elektrike iz odvečne pare. Trenutno obratujeta le dve taki koksarni brez zbiranja stranskih produktov, ena v ZDA in druga v Avstraliji. Bistvo tehnološkega postopa je koksarniška peč z enim samim dimovodom za pridobivanje koksa brez zbiranja stranskih produktov in s sežigalno komoro ob dveh pečeh. Postopek polnjenja in koksanja poteka izmenično v eni in drugi peči. Tako ena od peči vedno dovaja koksarniški plin v sežigalno komoro. Zgorevanje plina v sežigalni komori zagotavlja vir toplote. Sežigalna komora je zasnovana tako, da zagotavlja potreben zadrževalni čas (približno 1 sekunda) in visoko temperaturo (najmanj 900 °C). 54. Zagotoviti bi bilo treba učinkovit program spremljanja morebitnega slabega tesnjenja pri vratih peči, odvodnih ceveh in pokrovih odprtin za polnjenje. To vključuje spremljanje in ugotavljanje slabega tesnjenja in takojšnje popravilo oziroma vzdrževanje. Tako je mogoče doseči znatno zmanjšanje razpršenih emisij. 55. S prilagajanjem že obstoječih koksarniških baterij, da bi se olajšala kondenzacija dimnih plinov iz vseh virov (z zbiranjem toplote), se zmanjšanje emisije PAH v zrak poveča s 86 odstotkov na več kot 90 odstotkov (brez upoštevanja obdelave odpadnih vod). Če se upoštevajo zbrana in ponovno uporabljena energija, ogreta voda, plin za sintezo in prihranjena hladilna voda, je mogoče amortizirati stroške naložbe v petih letih. 56. S povečevanjem prostornin koksarniških peči se zmanjša skupno število peči, odprtin na pečeh (količine potiskov skozi peč na dan), tesnil na koksarniški bateriji in s tem tudi emisije PAH. Zaradi znižanja stroškov obratovanja in delovne sile se poveča tudi produktivnost. 57. Sistemi suhega hlajenja koksa pomenijo večje stroške naložbe kot mokri sistemi. Višje obratovalne stroške je mogoče nadomestiti z zbiranjem in ponovno uporabo toplote v postopku predgrevanja koksa. Energijski izkoristek kombiniranega suhega hlajenja koksa/sistema predgrevanja premoga se zviša z 38 na 65%. Predgrevanje premoga poveča produktivnost za 30%. To je mogoče povečati celo na 40%, ker je proces koksanja bolj homogen. 58. Vsi rezervoarji in oprema za shranjevanje in obdelavo premogovega katrana in z njim povezanih produktov bi morali biti opremljeni z učinkovitim sistemom za zbiranje in/ali uničevanje hlapov. Obratovalne stroške sistemov za uničevanje hlapov je mogoče znižati z naknadnim zgorevanjem brez dovajanja toplote, če je koncentracija ogljikovih spojin v odpadkih dovolj visoka. 59. V preglednici 4 je povzetek ukrepov za zmanjšanje emisij PAH v koksarnah. Preglednica 4: Nadzorovanje emisij PAH pri koksanju text="+---------------------------+--------+-----------------+--------------------+ | Ukrep |Stopnja | Ocena stroškov | Težave/ugotovitve | | | emisij | | | | | (%) | | | | | (a/) | | | +---------------------------+--------+-----------------+--------------------+ |Prilagajanje starih obratov| Skupno |Visoki |Emisije v odpadno | |s kondenzacijo dimnih | <10 | |vodo so pri vodnem | |plinov iz vseh virov | (brez | |hlajenju zelo | |vključuje naslednje ukrepe:|odpadne | |velike. Ta metoda se| | | vode) | |lahko uporablja le, | | | | |če se voda ponovno | | | | |uporabi v zaprtem | | | | |sistemu. | +---------------------------+--------+-----------------+--------------------+ |– odvajanje in naknadno | 5 |(Amortizacija | | |zgorevanje polnilnih plinov| |stroškov naložbe | | |med polnjenjem peči ali | |je mogoča v 5 | | |spuščanjem plinov v | |letih, če se | | |sosednjo peč, če je mogoče;| |upoštevajo zbrana| | | | |in ponovno | | | | |uporabljena | | | | |energija, ogreta | | | | |voda, plin za | | | | |sintezo in | | | | |prihranjena | | | | |hladilna voda.) | | +---------------------------+--------+-----------------+--------------------+ |– čim boljše preprečevanje | < 5 | | | |emisij pri pokrovih odprtin| | | | |za polnjenje, na primer s | | | | |posebno zasnovo pokrovov in| | | | |z učinkovitimi metodami | | | | |tesnjenja. Uporabljati je | | | | |treba zelo učinkovito | | | | |zatesnjena vrata peči za | | | | |koksanje. Čiščenje okvirov | | | | |in pokrovov odprtin za | | | | |polnjenje, preden se | | | | |zaprejo; | | | | +---------------------------+--------+-----------------+--------------------+ |– odpadne pline pri | < 5 | | | |potiskanju je treba zbirati| | | | |v skupni vod in odvajati v | | | | |odpraševalno napravo; | | | | +---------------------------+--------+-----------------+--------------------+ |– mokro hlajenje koksa je | | | | |mogoče le, če pri tem ne | | | | |nastaja odpadna voda. | | | | +---------------------------+--------+-----------------+--------------------+ |Postopki hlajenja koksa z | Ni |Večji stroški | | |majhnimi emisijami, na | emisij |naložbe kot za | | |primer suho hlajenje. |v vodo. |mokro hlajenje (a| | | | |nižji stroški ob | | | | |predgrevanju | | | | |koksa in uporabi | | | | |odpadne toplote).| | +---------------------------+--------+-----------------+--------------------+ |Večja uporaba |Znatna. |Naložba približno|Večinoma je potrebna| |visokoprostorninskih peči, | |10% višja kot za |popolna prilagoditev| |s čimer se zmanjšata | |klasično |ali pa vgradnja nove| |število odprtin in površina| |koksarno. |naprave za koksanje.| |zatesnjenih mest. | | | | +---------------------------+--------+-----------------+--------------------+ &nbsp; &nbsp; (a/) Preostale emisije v primerjavi s stanjem, ko ni ukrepov za zmanjšanje." B. Proizvodnja anod 60. Emisije PAH iz proizvodnje anod je treba obravnavati podobno kot emisije iz proizvodnje koksa. 61. Za zmanjšanje emisij prahu, onesnaženega s PAH, se uporabljajo naslednji sekundarni ukrepi: (a) elektrostatično izločanje katrana; (b) kombinacija klasičnega elektrofiltra za katran in mokrega elektrofiltra kot učinkovitejšega tehničnega ukrepa; (c) toplotno naknadno zgorevanje odpadnih plinov in (d) suho čiščenje prahu z apnencem/petrolkoksom ali aluminijevim oksidom (Al(2)O(3)). 62. Obratovalne stroške za postopek toplotnega naknadnega zgorevanja je mogoče zmanjšati s pomočjo naknadnega zgorevanja brez dovajanja toplote, če je koncentracija ogljikovih spojin v odpadnem plinu dovolj visoka. V preglednici 5 je povzetek ukrepov za zmanjšanje emisij PAH pri proizvodnji anod. Preglednica 5: Nadzorovanje emisij PAH pri proizvodnji anod text="+----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ | Ukrep |Stopnja | Ocena | Težave/ugotovitve | | | emisij | stroškov | | | | (%) | | | | | (a/) | | | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |Posodabljanje starih | 3–10 |Visoki | | |obratov z zmanjševanjem | | | | |razpršenih emisij vključuje | | | | |naslednje ukrepe: | | | | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |– zmanjšanje uhajanja; | | | | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |– namestitev prožnih tesnil | | | | |na vrata peči; | | | | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |– odvajanje in poznejša | | | | |obdelava polnilnih plinov | | | | |bodisi z odvajanjem v | | | | |sosednjo peč bodisi skozi | | | | |zbirni vod v sežigalnico in | | | | |potem še v odpraševalno | | | | |napravo na tleh; | | | | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |– hladilni sistemi za | | | | |koksarniške peči in | | | | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |– odvajanje in čiščenje | | | | |emisij delcev koksa. | | | | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |Uveljavljene tehnologije za | 45–50 | |Uporabljeno na Nizo- | |proizvodnjo anod na | | |zemskem leta 1990. | |Nizozemskem: | | |Čiščenje prahu z | | | | |apnencem ali | | | | |petrolkoksom je | | | | |učinkovito za | | | | |zmanjševanje PAH; z | | | | |aluminijem ni znano. | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |– nova peč s suhim | | | | |pralnikom prahu (z | | | | |apnencem/petrolkoksom ali z | | | | |aluminijem); | | | | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |– recikliranje odpadne | | | | |vode. | | | | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |Najboljši razpoložljivi | | | | |tehniki (BAT): | | | | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |– elektrostatično | 2–5 | |Potrebno je redno | |odpraševanje in | | |čiščenje katrana. | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ |– naknadno toplotno | 15 |Nižji |Način brez dovajanje | |sežiganje | |obratovalni |toplote le, če je | | | |stroški pri |koncentracija PAH v | | | |načinu brez |odpadnem plinu visoka. | | | |dovajanja | | | | |toplote. | | +----------------------------+--------+-------------+-----------------------+ &nbsp; (a/) Preostale emisije v primerjavi s stanjem, ko ni ukrepov za zmanjšanje." C. Aluminijska industrija 63. Aluminij se proizvaja iz aluminijevega oksida (Al(2)O(3)) z elektrolizo v zaporedno vezanih posodah (celicah). Glede na vrsto anode gre bodisi za posode s predpečenimi anodami bodisi za Soederbergove posode. 64. Posode s predpečenimi anodami so opremljene z anodami kalciniranih (žganih) blokov ogljika, ki se po delni porabi zamenjajo. Soederbergove anode so žgane v celici z mešanico petrolkoksa in katranske smole, ki deluje kot vezivo. 65. Pri Soederbergovem postopku se sproščajo zelo velike emisije PAH. Med primarne ukrepe zmanjševanja emisij sodita posodabljanje obstoječih obratov in optimiziranje tehnoloških postopkov, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati emisije PAH za 70 do 90%. Doseči je mogoče stopnjo emisije 0,015 kg B(a)P/tono aluminija. Zamenjava obstoječih Soederbergovih celic s predpečenimi anodami bi sicer zahtevala obsežno rekonstrukcijo obstoječega postopka, vendar bi skoraj v celoti odpravila emisije PAH. Investicijski stroški za tako zamenjavo so zelo visoki. 66. V preglednici 6 je povzetek ukrepov za zmanjšanje emisij PAH iz proizvodnje aluminija. Preglednica 6: Nadzor nad emisijami PAH pri proizvodnji aluminija s Soederbergovim postopkom text="+----------------------+--------+----------------+--------------------------+ | Ukrep |Stopnja | Ocena stroškov | Težave/ugotovitve | | | emisij | | | | | (%) | | | | | (a/) | | | +----------------------+--------+----------------+--------------------------+ |Zamenjava | 3–30 |Višji stroški za|Soederbergove elektrode so| |Soederbergovih | |elektrode, |cenejše kot predpečene, | |elektrod: | |približno 800 |ker ni po-treben obrat za | |– s predpečenimi | |mio. USD |žganje anod. Raziskave | |elektrodami (tako se | | |potekajo, vendar niso | |je mogoče izogniti | | |obetajoče. Pravilno | |uporabi smolnega | | |izvajanje postopka in | |veziva); | | |spremljanje emisij sta | |– z inertnimi anodami.| | |bistveni za nadzor nad | | | | |emisijami. Slabo delovanje| | | | |naprav lahko povzroči | | | | |znatne razpršene emisije. | +----------------------+--------+----------------+--------------------------+ |Zaprti sistemi | 1–5 | | | |predpečenja s | | | | |centralnim doziranjem | | | | |aluminijevega oksida | | | | |in učinkovitim | | | | |nadzorovanjem | | | | |postopka, z napami, ki| | | | |pokrivajo celotno | | | | |posodo in omogočajo | | | | |učinkovito zbiranje | | | | |onesnaževal zraka. | | | | +----------------------+--------+----------------+--------------------------+ |Soederbergova posoda z| > 10 |Prilagoditev |Pri polnjenju, drobljenju | |navpičnimi kontaktnimi| |Soederbergove |skorje in dviganju | |elementi in sistemi za| |tehnologije z |železnih kontaktnih | |zbiranje odpadnih | |zaprtjem in s |elementov na višji položaj| |plinov. | |spremenjeno |se pojavljajo razpršene | | | |točko polnjenja:|emisije. | | | |10.000–50.000 | | | | |USD/peč | | +----------------------+--------+----------------+--------------------------+ |Tehnologija Sumitomo | |Srednji–visoki | | |(anodni briketi za | | | | |postopek VSS). | | | | +----------------------+--------+----------------+--------------------------+ |Čiščenje plinov: | | | | +----------------------+--------+----------------+--------------------------+ |– elektrofiltri za | 2–5 |Nizki |Visoka stopnja iskrenja in| |katran; | | |obločnih prebojev; | +----------------------+--------+----------------+--------------------------+ |– kombinacija | > 1 |Srednji |Pri mokrem plinskem | |klasičnih | | |čiščenju nastaja odpadna | |elektrofiltrov za | | |voda. | |katran z | | | | |elektrostatičnim | | | | |mokrim plinskim | | | | |čiščenjem; | | | | +----------------------+--------+----------------+--------------------------+ |– naknadno toplotno | | | | |sežiganje. | | | | +----------------------+--------+----------------+--------------------------+ |Uporaba smole z višjim| Visoka |Srednji | | |tališčem (HSS + VSS). | |Nizki–srednji | | +----------------------+--------+----------------+--------------------------+ |Suho čiščenje v | |Srednji–visoki | | |obstoječih napravah | | | | |HSS + VSS. | | | | +----------------------+--------+----------------+--------------------------+ &nbsp; (a/) Preostale emisije v primerjavi s stanjem, ko ni ukrepov za zmanjšanje." D. Kurjenje v gospodinjstvih 67. Emisije PAH iz kurišč v gospodinjstvih je mogoče zaslediti, kadar se v pečeh oziroma štedilnikih ali v odprtih ognjiščih kuri les ali premog. Gospodinjstva so lahko pomemben vir emisij PAH. To je posledica uporabe trdnih goriv v ognjišč in malih kurilnih napravah v gospodinjstvih. V nekaterih državah je običajno gorivo za peči in štedilnike premog. Zaradi višje temperature zgorevanja in enakomernejše kakovosti goriva so emisije PAH iz peči na premog manjše kot iz peči na drva. 68. Poleg tega je mogoče učinkovito zmanjšati emisije PAH iz gospodinjstev z izboljšanjem lastnosti zgorevalnih sistemov (na primer hitrost zgorevanja). Med izboljšane lastnosti zgorevalnih sistemov sodita boljša zasnova zgorevalne komore in izboljšan dovod zraka. Na voljo je več tehnik za izboljšanje lastnosti zgorevalnih sistemov in zmanjšanje emisij. Glede na različne tehnike se stopnja emisij bistveno razlikuje. Z uporabo sodobnih kotlov na les z zbirno posodo za vodo, ki so ena od tehnik BAT, se zmanjšajo emisije za več kot 90% v primerjavi z zastarelimi kotli brez zbirne posode za vodo. Sodobni kotel ima tri prekate: kurišče za uplinjanje lesa, prekat za zgorevanje plina s keramiko ali kakšnim drugim materialom, ki omogoča temperaturo okrog 1000 °C, in konvekcijski prekat. Konvekcijski del, kjer voda absorbira toploto, mora biti dovolj dolg in učinkovit, da se temperatura plinov lahko zmanjša s 1000 °C na 250 °C ali manj. Obstaja tudi več načinov, kako nadomestiti stare in zastarele kotle, na primer z zbirnimi posodami za vodo, keramičnimi vložki in briketnimi gorilniki. 69. Z izboljšanjem hitrosti zgorevanja se zmanjšajo emisije ogljikovega monoksida (CO), skupnih ogljikovodikov (- THC) in PAH. Posledica omejitev emisij CO in THC (predpisi o tipskih atestih) so tudi majhne emisije PAH. Merjenje PAH je precej dražje kot merjenje CO, zato je gospodarneje določiti mejne vrednosti za CO in THC. Nadaljuje se delo v zvezi s predlogom za standard CEN za kotle na les in premog do 300 kW (glej preglednico 7). Preglednica 7: Osnutek standardov CEN leta 1997 text="+---------+-------+-----+-----+-----+-----+----+-----+-------+-------+-------+ |Vrsta | | 3 | 2 | 1 | 3 | 2 | 1 | 3 | 2 | 1 | +---------+-------+-----------------+----------------+-----------------------+ | | Učinek| CO | THC | Delci | | | (kW) | | | | +---------+-------+-----+-----+-----+-----+----+-----+-------+-------+-------+ |Ročno | < 50 |5000 |8000 |25000| 150 |300 |2000 |150/125|180/150|200/180| | +-------+-----+-----+-----+-----+----+-----+-------+-------+-------+ | | 50–150|2500 |5000 |12500| 100 |200 |1500 |150/125|180/150|200/180| | +-------+-----+-----+-----+-----+----+-----+-------+-------+-------+ | | >150– |1200 |2000 |12500| 100 |200 |1500 |150/125|180/150|200/180| | | 300 | | | | | | | | | | +---------+-------+-----+-----+-----+-----+----+-----+-------+-------+-------+ |Samodejno| < 50 |3000 |5000 |15000| 100 |200 |1750 | 150/ |180/150|200/180| | | | | | | | | | 125 | | | | +-------+-----+-----+-----+-----+----+-----+-------+-------+-------+ | | 50–150|2500 |4500 |12500| 80 |150 |1250 |150/125|180/150|200/180| | +-------+-----+-----+-----+-----+----+-----+-------+-------+-------+ | | > 150–|1200 |2000 |12500| 80 |150 |1250 |150/125|180/150|200/180| | | 300 | | | | | | | | | | +---------+-------+-----+-----+-----+-----+----+-----+-------+-------+-------+ &nbsp; &nbsp; Opomba: Stopnje emisij v mg/m3 pri 10% O(2)." 70. Emisije iz peči in štedilnikov na les v gospodinjstvih je mogoče zmanjšati: (a) za obstoječe peči in štedilnike z obveščanjem javnosti in s programi ozaveščanja o pravilni uporabi peči in štedilnikov, uporabi izključno neobdelanega lesa, postopkih priprave in pravilnega sušenja lesa, da bi se zmanjšala njegova vlažnost, in (b) za nove peči in štedilnike z uporabo standardov za izdelke, navedenih v osnutku standarda CEN (in ustreznih standardov za izdelke v ZDA in Kanadi). 71. Obstajajo splošnejši ukrepi za zmanjšanje emisij PAH, in sicer razvoj centraliziranih sistemov za gospodinjstva in ukrepi varčevanja z energijo, na primer boljša toplotna izolacija. 72. Možni ukrepi so navedeni v preglednici 8. Preglednica 8: Nadzor nad emisijami PAH iz kurišč v gospodinjstvih text="+----------------------+-------------+---------+----------------------------+ | Ukrep | Stopnja | Ocena | Težave/ugotovitve | | | emisij (%) |stroškov | | | | (a/) | | | +----------------------+-------------+---------+----------------------------+ |Uporaba suhega | Visoka | | | |premoga in lesa (suh |učinkovitost | | | |je tisti les, ki je | | | | |bil skladiščen | | | | |najmanj 18 do 24 | | | | |mesecev). | | | | +----------------------+-------------+---------+----------------------------+ |Uporaba suhega | Visoka | | | |premoga. |učinkovitost | | | +----------------------+-------------+---------+----------------------------+ |Zasnova ogrevalnih | 55 | Srednji |Treba se bo pogajati s | |sistemov na trdna | | |proizvajalci, da bodo uvedli| |goriva, ki bi | | |sistem atestov za peči in | |zagotovila čim boljše | | |štedilnike. | |razmere za popolno | | | | |zgorevanje: | | | | |– uplinjevalni | | | | |prekat; | | | | |– zgorevalna komora s | | | | |keramično oblogo; | | | | |– učinkovit | | | | |konvekcijski prekat. | | | | +----------------------+-------------+---------+----------------------------+ |Zbirna posoda za | | | | |vodo. | | | | +----------------------+-------------+---------+----------------------------+ |Tehnična navodila za | 30–40 | Nizki |To je mogoče doseči tudi z | |učinkovito uporabo. | | |dejavnim obveščanjem | | | | |javnosti ter s praktičnimi | | | | |navodili in predpisi o tipih| | | | |peči in štedilnikov | +----------------------+-------------+---------+----------------------------+ |Programi obveščanja | | | | |javnosti o uporabi | | | | |peči na drva. | | | | +----------------------+-------------+---------+----------------------------+ &nbsp; &nbsp; (a/) Preostale emisije v primerjavi s stanjem, ko ni ukrepov za zmanjšanje." E. Obrati za zaščito lesa 73. Zaščita lesa z derivati premogovega katrana, ki vsebujejo PAH, je lahko pomemben vir emisij PAH v zrak. Do emisij lahko pride med samim postopkom impregniranja, pa tudi med skladiščenjem, prestavljanjem in uporabo impregniranega lesa na prostem. 74. Katranska derivata z najširšo uporabo, ki vsebujeta PAH, sta karbolinej in kreozot. Oba sta destilata premogovega katrana, vsebujeta PAH in sta namenjena zaščiti žaganega lesa pred biološkimi škodljivci. 75. Emisije PAH iz obratov za zaščito lesa in prostorov za skladiščenje je mogoče zmanjšati z uporabo različnih pristopov, uporabljenih bodisi posamezno bodisi skupaj, kot so: (a) zahteve glede skladiščenja, da bi se preprečilo onesnaževanje prsti in površinske vode z izluženimi PAH in onesnaženo meteorno vodo (na primer skladiščni prostori, zavarovani pred dežjem, nadstreški, ponovna uporaba onesnažene vode v postopku impregniranja, zahteve glede kakovosti izdelkov); (b) ukrepi za zmanjšanje emisij v ozračje iz obratov za impregniranje (na primer preden se les odpelje v skladišče, ga je treba ohladiti z 90 °C vsaj na 30 °C. Kot tehniko BAT je treba omeniti nadomestno možnost uporabe tlaka vodne pare v podtlačnih razmerah za impregniranje lesa s kreozotom); (c) za tehniko BAT je mogoče imeti čim ustreznejši nanos zaščitnega sredstva, s katerim se les ustrezno zaščiti in situ, s čimer se zmanjša potreba po zamenjavi, s tem pa tudi zmanjšujejo emisije iz obratov za zaščito lesa; (d) uporaba izdelkov za zaščito lesa z manjšo vsebnostjo tistih PAH, ki so obstojna organska onesnaževala: – po možnosti se uporablja modificirani kreozot, ki naj bi bil frakcija z vreliščem med 270 °C in 355 °C, s čimer se zmanjšajo emisije bolj hlapnih PAH in težjih, bolj strupenih PAH; – odsvetovanje uporabe karbolineja bi prav tako omogočilo zmanjševanje emisij PAH; (e) presoja in ustrezna uporaba nadomestnih možnosti, na primer tistih, navedenih v preglednici 9, s katerimi se na najmanjšo mero zmanjša uporaba izdelkov, ki vsebujejo PAH. 76. Pri gorenju impregniranega lesa nastajajo emisije PAH in drugih škodljivih snovi. Če se tak les že sežiga, bi moralo gorenje potekati v napravi, ustrezno opremljeni za zmanjševanje emisij. Preglednica 9: Nadomestne možnosti za zaščitna sredstva, ki vsebujejo PAH text="+-----------------------------------------+---------------------------------+ |Ukrep |Težave/ugotovitve | +-----------------------------------------+---------------------------------+ |Uporaba nadomestnih materialov v |Treba je proučiti tudi druga | |gradbeništvu: |okoljska vprašanja, npr: | +-----------------------------------------+---------------------------------+ |– izdelki iz trdega lesa, izdelani po |– razpoložljivost ustreznih | |načelih trajnostnega razvoja (utrjevanje |izdelkov iz lesa; | |obrežij, ograje, vrata); | | +-----------------------------------------+---------------------------------+ |– plastika (v hortikulturi); |– emisije, ki so posledica | | |proizvodnje in odlaganja | | |plastike, zlasti PVC. | +-----------------------------------------+---------------------------------+ |– beton (železniški pragovi); | | +-----------------------------------------+---------------------------------+ |– zamenjava umetnih konstrukcij z | | |naravnimi (kot so utrjevanje obrežij, | | |ograje itn.); | | +-----------------------------------------+---------------------------------+ |– uporaba nezaščitenega lesa. | | +-----------------------------------------+---------------------------------+ |Razvija se več nadomestnih načinov za | | |zaščito lesa, pri katerih se ne | | |uporabljajo sredstva, ki vsebujejo PAH. | | +-----------------------------------------+---------------------------------+" Rok za začetek uporabe mejnih vrednosti in najboljših razpoložljivih tehnik je: (a) za nove nepremične vire: dve leti po začetku veljavnosti tega protokola; (b) za obstoječe nepremične vire: osem let po začetku veljavnosti tega protokola. Po potrebi je možno podaljšanje za posamezne obstoječe nepremične vire v skladu z amortizacijsko dobo, ki jo določa notranja zakonodaja. 1. Ustrezne opredelitve so navedene v prilogi III k temu protokolu. I. DOSEGLJIVE RAVNI EMISIJE ZA NOVA VOZILA IN PARAMETRI ZA SPREMLJANJE LASTNOSTI GORIVA A. Dosegljive ravni emisije za nova vozila 2. Osebni avtomobili z dizelskim motorjem text="+---------------------+---------------+--------------------------------------+ | Leto |Referenčna masa| Mejne vrednosti | | | +-------------------+------------------+ | | |Masa ogljikovodikov| Masa trdnih | | | | in NO(x) | delcev | +---------------------+---------------+-------------------+------------------+ |1. 1. 2000 | celotna | 0,56 g/km | 0,05 g/km | +---------------------+---------------+-------------------+------------------+ |1. 1. 2005(okvirno) | celotna | 0,3 g/km | 0,025 g/km | +---------------------+---------------+-------------------+------------------+" 3. Težka tovorna vozila text="+--------------------------+-------------------------------------------------+ | Leto/preizkusni ciklus | Mejne vrednosti | | +-------------------------+-----------------------+ | | Masa ogljikovodikov | Masa trdnih delcev | +--------------------------+-------------------------+-----------------------+ |1. 1. 2000/ ciklus ESC | 0,66 g/kWh | 0,1 g/kWh | +--------------------------+-------------------------+-----------------------+ |1. 1. 2000/ ciklus ETC | 0,85 g/kWh | 0,16 g/kWh | +--------------------------+-------------------------+-----------------------+" 4. Motorji v delovnih strojih text="Prvi korak (sklic: uredba ECE št. 96) */ &nbsp; +-----------------+-------------------+------------------+ |Neto moč (P) (kW)|Masa ogljikovodikov|Masa trdnih delcev| +-----------------+-------------------+------------------+ |P >= 130 | 1,3 g/kWh | 0,54 g/kWh | +-----------------+-------------------+------------------+ |75 < = P < 130 | 1,3 g/kWh | 0,70 g/kWh | +-----------------+-------------------+------------------+ |37 < = P < 75 | 1,3 g/kWh | 0,85 g/kWh | +-----------------+-------------------+------------------+ &nbsp; */ »Enotne določbe, ki se nanašajo na odobritev za namestitev motorjev s kompresijskim vžigom (C. I.) v kmetijske in gozdne traktorje v zvezi z emisijami onesnaževal iz motorja« – uredba je začela veljati 15. decembra 1995, njene sprememba pa 5. marca 1997. &nbsp; &nbsp; Drugi korak &nbsp; +-----------------+-------------------+------------------+ |Neto moč (P) (kW)|Masa ogljikovodikov|Masa trdnih delcev| +-----------------+-------------------+------------------+ |0 < = P < 18 | | | +-----------------+-------------------+------------------+ |18 < = P < 37 | 1,5 g/kWh | 0,8 g/kWh | +-----------------+-------------------+------------------+ |37 < = P < 75 | 1,3 g/kWh | 0,4 g/kWh | +-----------------+-------------------+------------------+ |75 < = P < 130 | 1,0 g/kWh | 0,3 g/kWh | +-----------------+-------------------+------------------+ |130 < = P < 560 | 1,0 g/kWh | 0,2 g/kWh | +-----------------+-------------------+------------------+" B. Parametri za spremljanje lastnosti goriva 5. Dizelsko gorivo text="+---------------+-------------+-------------------------------+--------------+ | Parameter | Enota | Meje | Preizkusna | | | +---------------+---------------+ metoda | | | | Najnižja | Najvišja | | | | | vrednost | vrednost | | | | | (2000/2005) */| 2000/2005) */ | | +---------------+-------------+---------------+---------------+--------------+ |cetansko | | 51/n. d. | - | ISO 5165 | |število | | | | | +---------------+-------------+---------------+---------------+--------------+ |gostota pri 15 | kg/m3 | - | 845/n. d. | ISO 3675 | |°C | | | | | +---------------+-------------+---------------+---------------+--------------+ |izhlapevanje | °C | - | 360/n. d. | ISO 3405 | |95% | | | | | +---------------+-------------+---------------+---------------+--------------+ |PAH | masni% | - | 11/n. d. | prIP 391 | +---------------+-------------+---------------+---------------+--------------+ |žveplo | ppm | - | 350/50 **/ | ISO 14956 | +---------------+-------------+---------------+---------------+--------------+ &nbsp; &nbsp; N. D.: ni določeno. */ 1. januar navedenega leta. **/ Okvirna vrednost." II.OMEJITEV HALOGENIRANIH DODATKOV V GORIVIH IN MAZIVIH 6. V nekaterih državah se uporablja 1,2-dibromometan v kombinaciji z 1,2-diklorometanom kot dodatek v osvinčenem bencinu. Poleg tega med zgorevanjem v motorju nastajajo PCDD/F. Za uporabo tristeznih avtomobilskih katalizatorjev bo potrebno neosvinčeno gorivo. Če je to mogoče, se je treba izogibati dodajanju dodatkov in drugih halogeniranih spojin bencinu in drugim gorivom ter mazivom. 7. Preglednica 1 vsebuje kratek prikaz ukrepov za nadzor nad emisijami PCDD/F v izpuhu cestnih motornih vozil. Preglednica 1: Nadzor nad emisijami PCDD/F v izpuhu cestnih motornih vozil text="+---------------------------------+------------------------------------------+ |Ukrepi |Težave/ugotovitve | +---------------------------------+------------------------------------------+ |Izogibati se je treba dodajanju | | |halogeniranih spojin gorivom, na | | |primer: | | +---------------------------------+------------------------------------------+ |– 1,2-diklorometan | | +---------------------------------+------------------------------------------+ |– 1,2-diklorometan in |Proizvodnja halogeniranih dodatkov bo | |odgovarjajoče bromove spojine kot|postopoma opuščena, ker se trg za | |dodatki v osvinčenih gorivih za |osvinčeni bencin zmanjšuje zaradi | |bencinske motorje (bromove |naraščajoče uporabe tristeznih | |spojine lahko povzročijo nastanek|katalizatorjev v povezavi z zaprto | |bromiranih dioksinov ali |povratno regulacijsko zanko v bencinskih | |furanov). |motorjih. | +---------------------------------+------------------------------------------+ |Izogibati se je treba | | |halogeniranim dodatkom v gorivih | | |in mazivih. | | +---------------------------------+------------------------------------------+" III. UKREPI ZA ZMANJŠANJE EMISIJ OBSTOJNIH ORGANSKIH ONESNAŽEVAL (POP) IZ PREMIČNIH VIROV A. Emisije POP iz motornih vozil 8. Emisije POP iz motornih vozil se pojavljajo kot na delce vezani PAH, ki jih oddajajo vozila z dizelskim motorjem. PAH v manjšem obsegu oddajajo tudi vozila z bencinskim motorjem. 9. Zaradi dodatkov ali proizvodnega postopka lahko mazivno olje in goriva vsebujejo halogenirane spojine. Te spojine se lahko med zgorevanjem pretvorijo v PCDD/F in se pozneje izločijo z izpušnimi plini. B. Pregled in vzdrževanje 10. Pri premičnih virih z dizelskim motorjem se lahko učinkovitost nadzora nad emisijami PAH zagotovi s programi za občasen nadzor nad emisijami trdnih delcev, merjenjem motnosti pri pospeševanju v prostem teku ali enakovrednimi postopki. 11. Pri premičnih virih z bencinskim motorjem se lahko učinkovitost nadzora nad emisijami PAH (poleg drugih sestavin izpuha) zagotovi s programi za občasno merjenje porabe goriva in učinkovitosti katalizatorjev. C. Načini nadzora nad emisijami PAH iz motornih vozil z dizelskim ali bencinskim motorjem 1. Splošno o nadzoru 12. Pomembno je zagotoviti, da so vozila zasnovana tako, da med uporabo izpolnjujejo standarde za emisije. To je mogoče zagotoviti z ustrezno proizvodnjo, obstojnostjo v celotnem življenjskem obdobju, jamstvom za sestavne dele, ki zmanjšujejo emisije, in izločitvijo neustreznih vozil. Stalen nadzor nad emisijami se za vozila v uporabi zagotovi z učinkovitim programom pregledov in vzdrževanja. 2. Tehnični ukrepi za nadzor nad emisijami 13. Pomembni so naslednji ukrepi za nadzor nad emisijami PAH: (a) opredelitev kakovosti goriva in spremembe zasnove motorjev zaradi zmanjšanja emisij, preden nastanejo (primarni ukrepi), in (b) namestitev sistemov za čiščenje izpušnih plinov, na primer oksidacijskih katalizatorjev ali lovilnikov trdnih delcev (sekundarni ukrepi). (a) Dizelski motorji 14. Sprememba dizelskega goriva ima lahko dve prednosti: manjša vsebnost žvepla zmanjšuje emisije delcev in povečuje učinkovitost oksidacijskih katalizatorjev, zmanjšanje di- in triaromatskih spojin pa zmanjša nastanek in emisije PAH. 15. Eden od primarnih ukrepov za zmanjšanje emisij je sprememba zasnove motorja, da se doseže popolnejše zgorevanje. Uporabljajo se raznovrstne spremembe. Na sestavo izpušnih plinov na splošno vplivajo spremembe v zasnovi zgorevalne komore in večji tlak pri vbrizgavanju goriva. Danes se pri večini dizelskih motorjev uporabljajo mehanski sistemi krmiljenja motorja. Pri novejših motorjih pa se vse pogosteje uporabljajo računalniško vodeni elektronski sistemi krmiljenja, ki omogočajo večjo prilagodljivost pri nadzoru nad emisijami. Druga možnost za nadzor nad emisijami je kombinirana tehnologija visokotlačnega polnjenja in vmesnega hlajenja. S tem sistemom se uspešno zmanjšuje NO(x) ter povečujeta varčna poraba goriva in izstopna moč. Pri motorjih z veliko in majhno prostornino je možno tudi spreminjanje geometrije sesalne cevi. 16. Pri zmanjševanju emisij trdnih delcev (PM) so pomembni ukrepi v zvezi z mazivnim oljem, saj 10 do 50% trdnih delcev nastaja iz motornega olja. Poraba olja se lahko zmanjša z izboljšanjem standardov za izdelavo motorjev in izboljšanjem tesnjenja. 17. Med sekundarnimi ukrepi za zmanjševanje emisij je namestitev sistemov za čiščenje izpušnih plinov. Izkazalo se je, da je pri zmanjševanju emisij PAH pri dizelskih motorjih učinkovita uporaba oksidacijskega katalizatorja skupaj s filtrom za trdne delce. Danes se preizkuša oksidacijski lovilnik trdnih delcev. Nameščen je v izpušnem sistemu in se uporablja za zadrževanje trdnih delcev; delno obnavljanje filtra pa je mogoče z zgorevanjem zbranih trdnih delcev z električnim gretjem sistema ali kakšnim drugim načinom obnavljanja. Za učinkovito obnavljanje pasivnih lovilnikov med normalnim delovanjem pa je potreben sistem obnavljanja s sežiganjem ali uporaba dodatkov. (b) Bencinski motorji 18. Ukrepi za zmanjševanje PAH pri bencinskih motorjih temeljijo predvsem na uporabi tristeznega katalizacijskega konverterja, ki zaradi zmanjševanja emisij ogljikovodikov vpliva tudi na količino PAH. 19. Z izboljšavami pri hladnem zagonu se na splošno zmanjšujejo organske emisije, še posebej pa emisije PAH (na primer zagonski katalizatorji, izboljšanje uplinjanja/razprševanja goriva, ogrevani katalizatorji). 20. V preglednici 2 so prikazani ukrepi za zmanjšanje emisij PAH v izpuhu cestnih motornih vozil. Preglednica 2: Zmanjšanje emisij PAH v izpuhu cestnih motornih vozil text="+----------------------------------------+----------+-----------------------+ | Ukrepi | Stopnja | Težave/ugotovitve | | | emisij | | | | (%) | | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |Bencinski motorji: | | | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |– tristezni katalizacijski konverter, | 10–20 |Razpoložljivost | | | |neosvinčenega bencina. | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |–katalizatorji za manjševanje emisij pri| 5–15 |V prodaji v nekaterih | |hladnem zagonu. | |državah | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |Gorivo za bencinske motorje: | |Zmogljivost rafinerij. | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |– zmanjšanje vsebnosti aromatskih | | | |spojin, | | | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |– zmanjšanje vsebnosti žvepla. | | | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |Dizelski motorji: | | | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |– oksidacijski katalizator, | 20–70 | | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |– oksidacijski lovilnik trdnih | | | |delcev/filter za trdne delce. | | | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |Sprememba dizelskega goriva: | |Zmogljivost rafinerij. | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |– zmanjšanje vsebnosti žvepla, da bi se | | | |zmanjšale emisije trdnih delcev. | | | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |Izboljšanje zasnove dizelskih motorjev: | |Tehnologije obstajajo. | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |– elektronski sistem krmiljenja, | | | |nastavitev hitrosti vbrizgavanja goriva | | | |in vbrizgavanje goriva pod visokim | | | |tlakom, | | | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |– visokotlačno polnjenje in vmesno | | | |hlajenje, | | | +----------------------------------------+----------+-----------------------+ |– vračanje izpušnih plinov. | | | +----------------------------------------+----------+-----------------------+" I. UVOD V tem seznamu niso navedeni obrati ali deli obratov za raziskave, razvoj in preizkušanje novih izdelkov. Te kategorije so podrobneje opisane v prilogi V. II. SEZNAM KATEGORIJ text="+----------+----------------------------------------------------------------+ |Kategorija| Opis kategorije | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 1 |Sežig, vključno s sosežigom komunalnih, nevarnih ali | | |medicinskih odpadkov ali usedlin odplak. | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 2 |Obrati za sintranje. | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 3 |Primarna in sekundarna proizvodnja bakra. | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 4 |Proizvodnja jekla. | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 5 |Talilnice v sekundarni industriji aluminija. | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 6 |Zgorevanje fosilnih goriv v elektrarnah in toplarnah ter v | | |industrijskih kotlovnicah s toplotno močjo nad 50 MW(t). | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 7 |Mala kurišča. | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 8 |Zgorevalne naprave s toplotno močjo pod 50 MW(t). | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 9 |Proizvodnja koksa. | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 10 |Proizvodnja anod. | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 11 |Proizvodnja aluminija z uporabo Soederbergovega postopka. | +----------+----------------------------------------------------------------+ | 12 |Obrati za zaščito lesa, razen za pogodbenice, pri katerih ta | | |kategorija ne prispeva pomembneje k njihovim skupnim emisijam | | |PAH (kot je navedeno v prilogi III). | +----------+----------------------------------------------------------------+"