9. člen MPKPOM

Ta protokol je sestavljen v enem samem izvodu v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so jih njihove vlade za to pravilno pooblastile, podpisali ta protokol. SESTAVLJENO V LONDONU šestindvajsetega septembra tisoč devetsto sedemindevetdeset. PRILOGA Za Prilogo V se doda nova Priloga VI: Določbe te priloge veljajo za vse ladje, razen če to ni izrecno drugače določeno v 3., 5., 6., 13., 15., 18. in 19. pravilu te priloge. V tej prilogi:

(1)»podobna faza gradnje« pomeni fazo, pri kateri: (a) je mogoče prepoznati začetek gradnje določene ladje; (b) je začeta montaža te ladje, ki obsega vsaj 50 ton ali en odstotek ocenjene mase vsega gradbenega materiala, pri čemer se upošteva manjša od obeh vrednosti;

(2)»neprekinjeno polnjenje« je opredeljeno kot proces, pri katerem se odpadki brez človekove pomoči dovajajo v zgorevalno komoro, medtem ko ima sežigalna peč v običajnih pogojih delovanja temperaturo zgorevalne komore med 850 ºC in 1200 ºC;

(3)»emisija« pomeni izpust snovi, ki se nadzoruje po tej prilogi, z ladij v ozračje ali morje;

(4)»nove naprave« glede na 12. pravilo te priloge pomenijo namestitev sistemov, opreme, vključno z novimi prenosnimi gasilnimi aparati, izolacije ali drugega materiala na ladji po datumu, ko ta priloga začne veljati, izključuje pa popravilo ali obnovo že nameščenih sistemov, opreme, izolacije ali drugega materiala ali novo polnjenje gasilnih aparatov;

(5)»Tehnični kodeks NOx« pomeni Tehnični kodeks za nadzor nad emisijami dušikovih oksidov iz ladijskih dizelskih motorjev, ki je bil sprejet z Resolucijo 2 konference in ga Organizacija lahko spremeni pod pogojem, da so te spremembe sprejete in začnejo veljati v skladu s 16. členom te konvencije, ki se nanaša na postopek spreminjanja, veljaven za dodatek k prilogi;

(6)»snovi, ki tanjšajo ozonski plašč«, pomenijo nadzorovane snovi, opredeljene v četrtem odstavku 1. člena Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, 1987, naštete v prilogah A, B, C ali E k omenjenemu protokolu, veljavnem med uporabo ali razlago te priloge. Med snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, so lahko na ladji med drugim: halon 1211 bromoklorodifluorometan halon 1301 bromotrifluorometan halon 2402 1,2-dibromo-1,1,2,2-tetrafluoroetan (znan tudi kot halon 114B2) CFC-11 triklorofluorometan CFC-12 diklorodifluorometan CFC-113 1,1,2-trikloro-1,2,2-tetrafluoroetan CFC-114 1,2-dikloro-1,1,2,2-tetrafluoroetan CFC-115 kloropentafluoroetan;

(7)»oljna gošča« pomeni gosto usedlino iz separatorjev za gorivo ali mazalno olje, odpadno mazalno olje iz glavnih ali pomožnih strojev ali odpadno olje iz separatorjev ladijske kalužne vode, opreme za filtriranje olj ali odcejalnikov;

(8)»sežiganje na ladji« pomeni sežiganje odpadkov ali drugih snovi na ladji, če so ti odpadki ali druge snovi nastali med običajnim delovanjem te ladje;

(9)»ladijska sežigalna peč« pomeni ladijsko napravo, ki je namenjena predvsem sežiganju;

(10)»zgrajene ladje« pomenijo ladje, katerih gredlji so že bili položeni, ali ladje, ki so v podobni fazi gradnje;

(11)»območje nadzora nad emisijami SOx« pomeni območje, na katerem se za emisije SOx z ladij zahteva sprejetje posebnih obveznih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in nadziranje onesnaževanja zraka z SOx in njegovimi spremljajočimi škodljivimi učinki na območja na kopnem in morju. Območja nadzora nad emisijami SOx vključujejo nadzor nad emisijami, naštetimi v 14. pravilu te priloge;

(12)»tanker« pomeni tanker za prevoz nafte, ki je opredeljen v četrtem odstavku 1. pravila Priloge I, ali tanker za prevoz kemikalij, ki je opredeljen v prvem odstavku 1. pravila Priloge II te konvencije;

(13)»Protokol iz leta 1997« pomeni Protokol iz leta 1997 o spremembi Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, kot je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978, ki se nanaša nanjo. Pravila te priloge ne veljajo za: (a) emisije, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti ladje ali reševanje življenja na morju, ali (b) emisije, ki so posledica poškodbe ladje ali njene opreme: (i) pod pogojem, da so bili po nastali poškodbi ali odkritju emisije sprejeti vsi primerni previdnostni ukrepi za preprečitev ali kar največje zmanjšanje emisije, in (ii) razen če je lastnik ali poveljnik ladje z ravnanjem namerno povzročil škodo ali ravnal malomarno in vedoč, da bo do poškodbe ladje verjetno prišlo.

(1)Uprava lahko dovoli, da se na ladji namestijo napeljava, material, naprava ali aparat kot alternativa tistemu, kar se zahteva po tej prilogi, če so ta napeljava, material, naprava ali aparat vsaj tako učinkoviti, kot je tisto, kar se zahteva po tej prilogi.

(2)Uprava, ki dovoli napeljavo, material, napravo ali aparat kot alternativo tistemu, kar se zahteva po tej prilogi, sporoči Organizaciji podatke o tem, da jih pogodbenicam te konvencije razpošlje v vednost in morebitno ustrezno ukrepanje.

(1)Vsaka ladja z bruto tonažo 400 ali več in vsaka pritrjena ali plavajoča vrtalna ploščad in druge ploščadi se morajo pregledovati, kot je določeno spodaj: (a) prvi pregled, preden ladja začne pluti ali je prvič izdano spričevalo, ki se zahteva po 6. pravilu te priloge. S tem pregledom se zagotovi, da so oprema, sistemi, napeljave, postopki in material popolnoma skladni z zahtevami te priloge; (b) redni pregledi v časovnih presledkih, ki jih določi uprava, vendar ne daljših od pet let, s katerim se zagotovi, da so oprema, sistemi, napeljave, postopki in material popolnoma skladni z zahtevami te priloge, in (c) vsaj en vmesni pregled v obdobju veljavnosti spričevala, s katerim se zagotovi, da so oprema in postopki popolnoma skladni z zahtevami te priloge in brezhibno delujejo. Če je v obdobju veljavnosti enotnega spričevala opravljen samo en tak vmesni pregled in je tako obdobje spričevala daljše od 2,5 leta, se pregled opravi v šestih mesecih pred ali po polovici roka veljavnosti spričevala. Taki vmesni pregledi se zaznamujejo na hrbtni strani spričevala, izdanega po 6. pravilu te priloge.

(2)Za ladje z bruto tonažo manj kot 400 uprava lahko uvede ustrezne ukrepe, da zagotovi skladnost z veljavnimi določbami te priloge.

(3)Preglede ladij glede izvajanja določb te priloge opravljajo uradniki uprave. Uprava pa lahko preglede zaupa bodisi nadzornikom, imenovanim v ta namen, bodisi pooblaščenim organizacijam. Te organizacije spoštujejo navodila, ki jih je sprejela Organizacija. V vsakem primeru zadevna uprava v celoti jamči za popolnost in učinkovitost pregleda.

(4)Pregled skladnosti motorjev in opreme s 13. pravilom iz te priloge se opravi v skladu s Tehničnim kodeksom NOx.

(5)Uprava vzpostavi režim nenačrtovanega inšpekcijskega nadzora, ki se opravi med veljavnostjo spričevala. S tem nadzorom se zagotovi, da oprema v vseh pogledih izpolnjuje zahteve delovanja, za katero je namenjena. Tak nadzor lahko opravljajo notranja inšpekcijska služba, imenovani nadzornik, pooblaščene organizacije ali druge pogodbenice na zahtevo uprave. Če uprava na podlagi določb prvega odstavka tega pravila uvede obvezne letne preglede, zgornji nenačrtovani nadzor ni obvezen.

(6)Kadar imenovani nadzornik ali pooblaščena organizacija ugotovi, da stanje opreme bistveno ne ustreza podatkom v spričevalu, zagotovi, da se sprejmejo korektivni ukrepi, in o tem pravočasno obvesti upravo. Če taki korektivni ukrepi niso bili sprejeti, mora uprava spričevalo preklicati. Če je ladja v pristanišču druge pogodbenice, morajo biti o tem takoj obveščeni tudi pristojni organi države pristanišča. Ko uradnik uprave, imenovani nadzornik ali pooblaščena organizacija o tem obvesti pristojne organe države pristanišča, zagotovi vlada zadevne države pristanišča takemu uradniku, nadzorniku ali organizaciji vso potrebno pomoč pri izpolnitvi obveznosti po tem pravilu.

(7)Oprema se vzdržuje skladno z določbami te priloge; na opremi, sistemih, napeljavah, postopkih ali materialu, ki se pregledujejo, se brez izrecne odobritve uprave ne smejo uvajati spremembe. Dovoljena je neposredna nadomestitev opreme in napeljav z opremo in napeljavami, ki so v skladu z določbami te priloge.

(8)Kadar koli se ladji pripeti nesreča ali je na njej odkrita okvara, ki bistveno vpliva na učinkovitost ali brezhibnost delovanja njene opreme, ki jo zajema ta priloga, mora poveljnik ali lastnik to nemudoma prijaviti upravi, imenovanemu nadzorniku ali pooblaščeni organizaciji, odgovorni za izdajo ustreznega spričevala.

(1)Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja zraka se po pregledu, opravljenem v skladu z določbami 5. pravila te priloge, izda: (a) vsaki ladji z bruto tonažo 400 ali več, ki plove v pristanišča ali do predobalnih terminalov pod jurisdikcijo drugih pogodbenic, in (b) ploščadi in vrtalnim ploščadim, ki plove v vode pod suverenostjo ali jurisdikcijo drugih pogodbenic Protokola iz leta 1997. ( 2) Ladjam, zgrajenim pred datumom začetka veljavnosti Protokola iz leta 1997, se Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja zraka v skladu s prvim odstavkom tega pravila izda najpozneje ob prvem načrtovanem popravilu v doku po začetku veljavnosti Protokola iz leta 1997, v nobenem primeru pa ne pozneje kot tri leta po začetku veljavnosti Protokola iz leta 1997.

(3)Tako spričevalo izda bodisi uprava bodisi oseba ali organizacija, ki jo uprava pooblasti. V vsakem primeru uprava za spričevalo prevzame vso odgovornost.

(1)Vlada pogodbenice Protokola iz leta 1997 lahko na zahtevo uprave sproži pregled ladje, in če se prepriča, da so bile določbe te priloge spoštovane, ladji v skladu s to prilogo izda Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja zraka ali odobri njegovo izdajo.

(2)Izvod spričevala in izvod poročila o pregledu se čim prej pošljeta upravi, ki je zahtevala pregled ladje.

(3)Tako izdano spričevalo vsebuje izjavo, da je bilo izdano na zahtevo uprave, in ima enako veljavo kot spričevalo, izdano na podlagi 6. pravila te priloge.

(4)Ladji, ki ima pravico pluti pod zastavo države, ki ni pogodbenica Protokola iz leta 1997, se ne izda Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja zraka. Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja zraka je sestavljeno v uradnem jeziku države izdajateljice v obliki, ki ustreza obrazcu iz Dodatka I k tej prilogi. Če uporabljeni jezik ni angleški, francoski ali španski, mora besedilo vključevati prevod v enega od teh jezikov.

(1)Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja zraka se izda za obdobje, ki ga določi uprava in ne presega pet let od datuma izdaje.

(2)Petletnega obdobja veljavnosti Mednarodnega spričevala o preprečevanju onesnaževanja zraka ni dovoljeno podaljšati, razen v skladu s tretjim odstavkom.

(3)Če ladja v času, ko Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja zraka poteče, ni v pristanišču države, pod katere zastavo ima pravico pluti ali v kateri se opravi pregled, lahko uprava veljavnost spričevala podaljša za največ pet mesecev. Tako podaljšanje je odobreno samo z namenom, da lahko ladja priplove v državo, pod katere zastavo ima pravico pluti ali v kateri se bo opravil pregled, in to samo v primerih, ko se to zdi ustrezno in smotrno. Po prihodu v državo, pod katere zastavo ima pravico pluti ali v kateri bo opravljen pregled, ladja nima pravice, da bi na podlagi takega podaljšanja zapustila pristanišče ali državo, ne da bi pridobila novo Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja zraka.

(4)Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja zraka preneha veljati v kateri koli od naslednjih okoliščin: (a) če inšpekcijski nadzor in pregled nista opravljena v rokih, določenih po 5. pravilu te priloge; (b) če so bile na opremi, sistemih, napeljavah, postopkih ali materialu, na katere se nanaša ta priloga, brez izrecne odobritve uprave uvedene bistvene spremembe, razen neposredne nadomestitve take opreme ali napeljav z opremo ali napeljavami, ki izpolnjujejo zahteve te priloge. Za namen 13. pravila bistvena sprememba vključuje vsakršno spreminjanje ali prilagajanje sistemov, napeljav ali postopkov pri dizelskem motorju, katerega posledica bi bila preseganje omejitve dušikovih oksidov za ta motor, ali (c) po prepisu ladje pod zastavo druge države. Novo spričevalo se izda šele, ko se vlada, ki izda novo spričevalo, popolnoma prepriča, da ladja v celoti izpolnjuje zahteve iz 5. pravila te priloge. Če se v treh mesecih po prepisu med pogodbenicama to zahteva, mora vlada pogodbenice, pod katere zastavo je ladja plula, poslati upravi druge pogodbenice izvod Mednarodnega spričevala o preprečevanju onesnaževanja zraka, ki ga je ladja imela pred prepisom, in izvode ustreznih poročil o pregledih, če so na voljo.

(1)Ko je ladja v pristanišču ali predobalnem terminalu pod jurisdikcijo druge pogodbenice Protokola iz leta 1997, lahko inšpektorji, ki jih je ta pogodbenica pravilno pooblastila, opravijo pregled v zvezi z operativnimi zahtevami po tej prilogi, kadar obstajajo jasni razlogi za sum, da poveljnik ali posadka ni seznanjena z bistvenimi ladijskimi postopki, ki se nanašajo na preprečevanje onesnaževanja zraka z ladij.

(2)V okoliščinah, navedenih v prvem odstavku tega pravila, pogodbenica naredi vse, da zagotovi, da ladja ne bo plula, dokler se stanje ne uredi v skladu z zahtevami te priloge.

(3)Za to pravilo se uporabljajo postopki v zvezi z nadzorom pomorske inšpekcije, ki je predpisan v 5. členu te konvencije.

(4)Nič v tem pravilu se ne razlaga tako, kot da omejuje pravice in obveznosti pogodbenice, ki opravlja nadzor nad operativnimi zahtevami, ki so v tej konvenciji izrecno določene.

(1)Pogodbenice te priloge sodelujejo pri odkrivanju kršitev in izvajanju določb te priloge ter pri tem uporabljajo vse ustrezne in izvedljive ukrepe za odkrivanje kršitev in okoljsko spremljanje, ustrezne postopke za prijavljanje in zbiranje dokazov.

(2)Ladjo, za katero ta priloga velja, lahko v katerem koli pristanišču ali predobalnem terminalu pogodbenice pregledajo inšpektorji, ki jih je ta pogodbenica imenovala ali pooblastila, da preverijo, ali je ladja oddala v okolje snovi, ki jih ta priloga navaja kot kršitev. Če je ob inšpekcijskem nadzoru ugotovljena kršitev te priloge, se upravi zaradi ustreznega ukrepanja pošlje prijava.

(3)Vsaka pogodbenica upravi predloži morebitno dokazilo o tem, da je ladja oddala v okolje snovi, ki jih ta priloga navaja kot kršitev. Če je to izvedljivo, pristojni organ prve pogodbenice poveljnika ladje obvesti o domnevni kršitvi.

(4)Po prejemu takega dokazila tako obveščena uprava razišče zadevo in lahko od druge pogodbenice, ki jo je obvestila, zahteva nadaljnja ali trdnejša dokazila o domnevni kršitvi. Če se uprava prepriča, da dokazila zadoščajo za uvedbo postopka v zvezi z domnevno kršitvijo, mora čim prej sprožiti postopek v skladu s svojo zakonodajo. Uprava pogodbenico, ki je prijavila domnevno kršitev, in Organizacijo takoj obvesti o sprejetih ukrepih.

(5)Pogodbenica lahko tudi pregleda ladjo, za katero ta priloga velja, ko vstopa v pristanišča ali predobalne terminale pod njeno jurisdikcijo, če od katere koli pogodbenice prejme zahtevo za preiskavo skupaj z zadostnimi dokazili, da je ladja oddala v okolje snovi, ki jih ta priloga navaja kot kršitev. Poročilo o taki preiskavi se pošlje pogodbenici, ki je preiskavo zahtevala, in upravi, da se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi po tej konvenciji.

(6)Mednarodno pravo, ki se nanaša na preprečevanje, zmanjševanje in nadziranje onesnaževanja morskega okolja z ladij, vključno z zakonodajo, povezano z izvajanjem in varstvenimi ukrepi, in velja med uporabo ali razlago te priloge, se smiselno uporablja za določbe in standarde, opredeljene v tej prilogi.

(1)Ob upoštevanju 3. pravila je vsaka namerna emisija snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, prepovedana. Namerne emisije vključujejo emisije, ki nastanejo med vzdrževanjem, servisiranjem, popravljanjem ali odstranjevanjem sistemov ali opreme, ne vključujejo pa minimalnih izpustov, povezanih z lovljenjem ali recikliranjem snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Emisije, ki so posledica uhajanja ali iztekanja snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, pa naj bo to uhajanje ali iztekanje namerno ali nenamerno, lahko urejajo pogodbenice Protokola iz leta 1997.

(2)Nove naprave, ki vsebujejo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, so prepovedane na vseh ladjah, razen novih napeljav z delno halogeniranimi klorofluoroogljikovodiki (HCFC), ki so dovoljene do 1. januarja 2020.

(3)Snovi iz tega pravila in oprema, ki vsebuje take snovi, se po odstranitvi z ladij oddajo v ustrezne prevzemne obrate.

(1)(a) To pravilo velja za: (i) vsak dizelski motor z izhodno močjo več kot 130 kW, ki je nameščen na ladji, zgrajeni 1. januarja 2000 ali pozneje, in (ii) vsak dizelski motor z izhodno močjo več kot 130 kW, ki je bil po 1. januarju 2000 bistveno predelan. (b) To pravilo ne velja za: (i) rezervne dizelski motorje, motorje, nameščene v rešilnih čolnih, in za kakršne koli naprave ali opremo, namenjeno zgolj za uporabo v sili, in (ii) motorje, nameščene na ladjah, ki plovejo samo v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo države, pod katere zastavo ima ladja pravico pluti, če za te motorje uprava uvede nadomestne kontrolne meritve NOx. (c) Ne glede na določbe pododstavka (a) tega odstavka uprava lahko dovoli, da se iz uporabe tega pravila izključi vsak dizelski motor, ki je na zgrajeni ladji ali ladji, ki je bila bistveno predelana, nameščen pred datumom začetka veljavnosti tega protokola, če ladja plove samo do pristanišč ali predobalnih terminalov v državi, pod katere zastavo ima ladja pravico pluti.

(2)(a) V tem pravilu izraz »bistvena predelava« pomeni spremembo motorja, pri kateri (i) se motor zamenja z novim motorjem, konstruiranim 1. januarja 2000 ali po tem datumu, ali (ii) se motor bistveno spremeni v skladu s Tehničnim kodeksom NOx ali (iii) se največja nazivna moč motorja poveča za več kot 10%. (b) Emisija NOx, ki je posledica sprememb iz pododstavka (a) tega odstavka, se dokumentira v skladu s Tehničnim kodeksom NOx, da jo odobri uprava.

(3)(a) Ob upoštevanju 3. pravila te priloge je delovanje vsakega dizelskega motorja, za katerega velja to pravilo, prepovedano, razen kadar emisija dušikovih oksidov iz motorja (izračunana kot skupna ponderirana emisija NO(2)) ne presega naslednjih meja: (i) 17,0 g/kWh, če je n manj kot 130 vrt./min. (ii) 45,0*n (-0,2) g/kWh, če je n 130 ali več, vendar manj kot 2000 vrt./min. (iii) 9,8 g/kWh, če je n 2000 vrt./min. ali več, pri čemer je n = nazivna hitrost motorja (vrtljaji ročične gredi na minuto). Kadar se uporablja gorivo, sestavljeno iz mešanic ogljikovodikov, pridobljenih iz predelave nafte, morata postopek preizkušanja in metoda merjenja ustrezati Tehničnemu kodeksu NOx in upoštevati cikluse preizkušanja in ponderacijske koeficiente, opisane v Dodatku II k tej prilogi. (b) Ne glede na določbe pododstavka (a) tega odstavka je delovanje dizelskega motorja dovoljeno, kadar: (i) se na motorju uporablja sistem čiščenja izpušnih plinov, ki ga uprava odobri v skladu s Tehničnim kodeksom NOx, da se ladijske emisije NOx zmanjšajo vsaj do meja, določenih v pododstavku (a), ali (ii) se uporablja neka druga enakovredna metoda, ki jo odobri uprava in pri kateri se upoštevajo ustrezna navodila Organizacije za zmanjšanje ladijskih emisij NOx vsaj do meja, določenih v pododstavku (a) tega odstavka. Splošne zahteve

(1)Vsebnost žvepla v vsakem gorivu na ladjah ne sme presegati 4,5% m/m.

(2)Svetovno povprečje vsebnosti žvepla v težkem gorivu, dobavljenem za uporabo na ladjah, se nadzoruje ob upoštevanju navodil, ki jih bo pripravila Organizacija. Zahteve na območjih nadzora nad emisijami SOx

(3)V tem pravilu območja nadzora nad emisijami SOx vključujejo: (a) območje Baltskega morja, opredeljeno v pododstavku (b) prvega odstavka 10. pravila, in (b) vsako drugo morsko območje, zajeto v Dodatku III k tej prilogi, vključno s pristaniškimi območji, ki jih določi Organizacija po merilih in postopkih za označevanje območij nadzora nad emisijami SOx, da se prepreči onesnaževanje zraka z ladij.

(4)Če ladje plovejo na območjih nadzora nad emisijami SOx, mora biti izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) vsebnost žvepla v gorivu, uporabljenem na ladjah na območju nadzora nad emisijami SOx, ne presega 1,5% m/m; (b) uporablja se sistem čiščenja izpušnih plinov, ki ga odobri uprava ob upoštevanju navodil, ki jih bo pripravila Organizacija, za zmanjšanje skupne emisije žveplovih oksidov z ladij, vključno s pomožnimi in glavnimi pogonskimi motorji, na 6,0 g SOx/kWh ali manj, izračunane kot skupna masa emisije žveplovih oksidov. Odpadni tokovi, ki nastajajo pri uporabi take opreme, se ne smejo izpuščati v zaprta pristanišča, zalive in morske rokave, razen če ladja lahko izčrpno dokumentira, da taki odpadni tokovi ob upoštevanju meril, ki jih organi države pristanišča sporočijo Organizaciji, ne vplivajo negativno na ekosisteme takih zaprtih pristanišč, zalivov in morskih rokavov. Organizacija razpošlje merila vsem pogodbenicam konvencije ali (c) uporablja se kakršna koli preverljiva in izvedljiva tehnološka metoda za omejevanje emisij SOx do ravni, enake tisti iz pododstavka (b). Te metode odobri uprava ob upoštevanju navodil, ki jih bo pripravila Organizacija.

(5)Dobavitelj v skladu z zahtevo 18. pravila te priloge dokumentira vsebnost žvepla v gorivu iz prvega odstavka in pododstavka (a) četrtega odstavka tega pravila.

(6)Ladje, ki uporabljajo ločeno gorivo, v skladu s pododstavkom (a) četrtega odstavka tega pravila omogočajo dovolj časa, da se sistem za dovajanje goriva popolnoma očisti vseh goriv, ki presegajo 1,5% m/m vsebnosti žvepla, pred vstopom na območje nadzora nad emisijami SOx. Količina goriva z nizko vsebnostjo žvepla (do 1,5% vsebnosti žvepla) v vsaki cisterni ter datum, ura in položaj ladje ob menjavi energenta se vpisujejo v ladijski dnevnik, ki ga predpiše uprava.

(7)V prvih 12 mesecih takoj po začetku veljavnosti tega protokola ali spremembe tega protokola, ki v skladu s pododstavkom (b) tretjega odstavka tega pravila določa posebno območje nadzora nad emisijami SOx, so ladje, ki vstopajo na območje nadzora nad emisijami SOx, omenjeno v pododstavku (a) tretjega odstavka tega pravila ali določeno po pododstavku (b) tretjega odstavka tega pravila, oproščene zahtev četrtega in šestega odstavka tega pravila ter zahtev petega odstavka tega pravila, če se nanašajo na pododstavek (a) četrtega odstavka tega pravila.

(1)Če emisije hlapljivih organskih spojin (HOS) s tankerjev urejajo pristanišča ali terminali pod jurisdikcijo pogodbenice Protokola iz leta 1997, se urejajo v skladu z določbami tega pravila.

(2)Pogodbenica Protokola iz leta 1997, ki določi pristanišča ali terminale pod svojo jurisdikcijo, v katerih se emisije HOS urejajo s pravili, pošlje Organizaciji uradno obvestilo. To uradno obvestilo vključuje informacije o velikosti tankerjev, ki bodo pod nadzorom, tovoru, za katerega se zahtevajo sistemi nadzora nad emisijami hlapov, in o datumu začetka takega nadzora. Uradno obvestilo se pošlje vsaj šest mesecev pred datumom začetka nadzora.

(3)Vlada vsake pogodbenice Protokola iz leta 1997, ki določi pristanišča ali terminale, v katerih se emisije HOS s tankerjev urejajo s pravili, zagotovi, da bodo v imenovanih pristaniščih in terminalih nameščeni sistemi za nadzor nad emisijami hlapov, ki jih ta vlada odobri ob upoštevanju varnostnih standardov, ki jih pripravi Organizacija, in da bodo ti sistemi delovali varno in tako, da ladja ne bo imela nepotrebne zamude.

(4)Organizacija razpošlje seznam pristanišč in terminalov, ki so jih določile pogodbenice Protokola iz leta 1997, v vednost drugim pogodbenicam Protokola iz leta 1997 in državam članicam Organizacije.

(5)Vsi tankerji, katerih emisije hlapov se nadzorujejo v skladu z določbami drugega odstavka tega pravila, so opremljeni s sistemom za zbiranje hlapov, ki ga odobri uprava ob upoštevanju varnostnih standardov, ki jih pripravi Organizacija, in tak sistem uporabljajo med nakladanjem takega tovora. Terminali, ki imajo sisteme za nadzor nad emisijami hlapov nameščene v skladu s tem pravilom, lahko obstoječe tankerje, ki niso opremljeni s sistemi za zbiranje hlapov, sprejmejo še tri leta po datumu začetka nadzora, ki je določen v drugem odstavku.

(6)To pravilo se za ladje za prevoz plina uporablja samo tedaj, ko vrsta sistema za natovarjanje in zadrževanje tovora omogoča varno hrambo nemetanskih HOS na ladji oziroma njihovo varno vrnitev na obalo.

(1)Če ne gre za določbo petega odstavka, je sežiganje na ladji dovoljeno samo v ladijski sežigalni peči.

(1)(a) Če ne gre za določbo pododstavka (b) tega odstavka, mora vsaka sežigalna peč, nameščena na ladji 1. januarja 2000 ali pozneje, izpolnjevati zahteve, ki jih vsebuje Dodatek IV k tej prilogi. Vsako sežigalno peč odobri uprava ob upoštevanju standardnih specifikacij za ladijske sežigalne peči, ki jih pripravi Organizacija. (b) Uprava lahko dovoli, da za sežigalno peč, ki je nameščena na ladji pred datumom začetka veljavnosti Protokola iz leta 1997, ne velja pododstavek (a) tega odstavka, če ladja plove izključno v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo države, pod katere zastavo ima ladja pravico pluti.

(3)Nič v tem pravilu ne vpliva na prepoved ali druge zahteve iz Konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z odpadnimi in drugimi snovmi, 1972, kot je bila spremenjena, in Protokola iz leta 1996 k njej.

(4)Na ladjah je prepovedano sežiganje naslednjih snovi: (a) ostankov tovora po Prilogah I, II in III k tej konvenciji in z njimi povezanega onesnaženega embalažnega materiala, (b) polikloriranih bifenilov (PCB), (c) smeti, opredeljenih v Prilogi V k tej konvenciji, ki vsebujejo več kot sledove težkih kovin, in (d) rafiniranih naftnih proizvodov, ki vsebujejo halogenske spojine.

(5)Gošča odplak in oljne usedline, ki nastajajo med običajnim delovanjem ladje, se lahko na ladji sežigajo tudi v glavnem ali pomožnem generatorju ali ogrevalnih kotlih, vendar se v teh primerih to ne sme izvajati v zaprtih pristaniščih, zalivih in morskih rokavih.

(6)Sežiganje polivinil kloridov (PVC) na ladji je prepovedano, razen v ladijskih sežigalnih pečeh, za katere so bila izdana posamična spričevala o ustreznosti Mednarodne pomorske organizacije.

(7)Vse ladje s sežigalnimi pečmi, ki jih zavezuje to pravilo, imajo priročnik proizvajalca o delovanju, ki natančno določa, kako sežigalno peč upravljati v okviru meja iz drugega odstavka Dodatka IV k tej prilogi.

(8)Osebje, odgovorno za delovanje sežigalnih peči, je usposobljeno in zmožno izvajati navodila, ki jih vsebuje priročnik proizvajalca o delovanju.

(9)Kadar je temperatura nižja od najnižje dovoljene 850 ºC, se zahteva stalno spremljanje izhodne temperature zgorevalnih dimnih plinov, odpadki pa se v kontinuirno sežigalno peč ne dovajajo. Pri šaržnih sežigalnih pečeh je postroj zasnovan tako, da temperatura v zgorevalni komori v petih minutah po zagonu doseže 600 ºC.

(10)Nič v tem pravilu ne vpliva na razvoj, namestitev in delovanje ladijskih naprav za toplotno obdelavo odpadkov, ki so drugačne konstrukcije, če te naprave izpolnjujejo zahteve tega pravila ali jih presegajo.

(1)Vlada vsake pogodbenice Protokola iz leta 1997 se zavezuje, da bo zagotovila obrate, s katerimi bo zadovoljevala: (a) potrebe ladij, ki njena remontna pristanišča uporabljajo za prevzem snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in opreme, ki po odstranitvi z ladij vsebuje take snovi; (b) potrebe ladij, ki uporabljajo njena pristanišča, terminale ali remontna pristanišča za prevzem ostankov, nastalih pri čiščenju izpušnih plinov v odobrenih sistemih za čiščenje izpušnih plinov, kadar izpust teh ostankov v morsko okolje ni dovoljen po 14. pravilu te priloge; ne da bi ladjam povzročala nepotrebne zamude, in (c) potrebe v obratih za razgradnjo starih ladij, ki prevzemajo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in opremo, ki vsebuje take snovi, ko je odstranjena z ladij.

(2)Vsaka pogodbenica Protokola iz leta 1997 uradno obvesti Organizacijo, ki to obvestilo pošlje članicam Organizacije, o vseh primerih, ko obrati, ki jih predvideva to pravilo, niso na voljo ali so domnevno neustrezni.

(1)Gorivo za izgorevanje, ki se dostavi na ladje, za katere velja ta priloga, in se tam uporablja, mora izpolnjevati naslednje zahteve: (a) če ne gre za določbo pododstavka (b): (i) je gorivo mešanca ogljikovodikov, pridobljeno iz predelave nafte. To ne preprečuje vključevanja majhnih količin aditivov, ki izboljšujejo nekatere vidike zmogljivosti; (ii) je gorivo brez anorganskih kislin; (iii) gorivo ne vsebuje nobene dodane snovi ali odpadne kemikalije, ki:

(1)ogroža varnost ladij ali negativno vpliva na zmogljivost strojev ali

(2)je škodljiva za osebje ali

(3)v splošnem prispeva k dodatnemu onesnaževanju zraka, in (b) gorivo za zgorevanje, pridobljeno s postopki, ki niso predelava nafte, (i) ne presega vsebnosti žvepla, določene v 14. pravilu te priloge; (ii) ne povzroči, da bi motor presegel zgornje meje emisij NOx, določene v pododstavku (a) tretjega odstavka 13. pravila te priloge; (iii) ne vsebuje anorganskih kislin in (iv)

(1)ne ogroža varnosti ladij ali negativno vpliva na zmogljivost strojev ali

(2)ni škodljivo za zdravje osebja ali

(3)v splošnem ne prispeva k dodatnemu onesnaževanju zraka.

(2)To pravilo ne velja za premog v trdnem stanju ali jedrsko gorivo.

(3)Za vsako ladjo, za katero veljata 5. in 6. pravilo te priloge, se podatki o gorivu za zgorevanje, ki se dobavi na ladjo in se tam uporablja, evidentirajo z dobavnico za gorivo, ki vsebuje vsaj informacije iz Dodatka V k tej prilogi.

(4)Dobavnica za gorivo se hrani na ladji in mora biti za inšpekcijski nadzor ob vsakem razumnem času takoj dosegljiva. Hraniti jo je treba tri leta po dobavi goriva na ladjo.

(5)(a) Pristojni organ vlade pogodbenice Protokola iz leta 1997 lahko dobavnice za gorivo na kateri koli ladji, za katero velja ta priloga, inšpekcijsko pregleda, ko je ladja v pristanišču ali predobalnem terminalu te države, vsako dobavnico lahko kopira in od poveljnika ladje ali osebe, odgovorne za ladjo, zahteva overitev kopije vsake take dobavnice. Pristojni organ lahko tudi preveri vsebino vsake dobavnice, in sicer ob posvetu s pristaniščem, kjer je bila dobavnica izdana. (b) Pristojni organ mora čim prej opraviti inšpekcijski nadzor dobavnic za gorivo po tem odstavku in prevzeti overjene izvode dobavnic, da se ladja po nepotrebnem ne zadržuje.

(6)Dobavnici za gorivo je priložen reprezentativni vzorec dobavljenega goriva ob upoštevanju navodil, ki jih pripravi Organizacija. Vzorec mora biti zapečaten in ga morajo po končani oskrbi z gorivom podpisati predstavnik dobavitelja in poveljnik ladje ali častnik, odgovoren za oskrbo z gorivom; vzorec ostane pod nadzorom ladje, dokler večina goriva ni porabljena, v vsakem primeru pa vsaj 12 mesecev po dobavi.

(7)Pogodbenice Protokola iz leta 1997 zagotavljajo, da bodo pristojni organi, ki so jih imenovale: (a) vodili register lokalnih dobaviteljev goriva; (b) od lokalnih dobaviteljev zahtevali dobavnice za gorivo in vzorec goriva, ki se zahteva po tem pravilu, s potrdilom dobavitelja goriva, da gorivo izpolnjuje zahteve 14. in 18. pravila te priloge; (c) od lokalnih dobaviteljev zahtevali, da za morebitne inšpekcijske nadzore in preverjanja, ki jih opravlja država pristanišča, obdržijo izvod dobavnice za gorivo pri sebi vsaj tri leta; (d) ustrezno ukrepali zoper dobavitelje goriva, za katere je bilo ugotovljeno, da so dobavili gorivo, ki ni enakovredno tistemu, ki je navedeno na dobavnici; (e) obvestili upravo o vsaki ladji, ki prevzema gorivo, za katero je ugotovljeno, da ni skladno z zahtevami 14. in 18. pravila te priloge, in (f) obvestili Organizacijo, ta pa vse pogodbenice Protokola iz leta 1997 o vseh primerih, ko dobavitelji goriva niso izpolnili zahtev iz 14. in 18. pravila te priloge.

(8)V zvezi z inšpekcijskimi nadzori v državi pristanišča, ki jih opravljajo pogodbenice Protokola iz leta 1997, se pogodbenice nadalje zavezujejo: (a) da bodo pogodbenico ali nepogodbenico, pod jurisdikcijo katere je bila izdana dobavnica za gorivo, obvestile o dobavah neustreznega goriva z vsemi ustreznimi podrobnostmi in (b) da bodo zagotovile sprejetje ustreznih sanacijskih ukrepov, s katerimi se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti neustreznega goriva.

(1)Ob upoštevanju določb drugega in tretjega odstavka tega pravila so pritrjene in plavajoče ploščadi in vrtalne ploščadi skladne z zahtevami te priloge.

(2)Emisije, ki neposredno izhajajo iz raziskovanja, izkoriščanja in s tem povezane predelave mineralnih surovin z morskega dna na morju, so v skladu s točko (ii) pododstavka (b) tretjega odstavka 2. člena te konvencije izvzete iz določb te priloge. Take emisije vključujejo: (a) emisije pri sežiganju snovi, ki so edina in neposredna posledica raziskovanja, izkoriščanja in s tem povezane predelave mineralnih surovin z morskega dna na morju, med drugim s sežiganjem ogljikovodikov in odrezkov, mulja in/ali spodbujevalnih mazalnih tekočin med izdelavo jaškov in operacijami preizkušanja ter sežiganjem odpadkov; (b) izpust plinov in hlapljivih spojin, ki so v vrtalnih mazalnih tekočinah in odrezkih; (c) emisije, povezane izključno in neposredno z obdelavo mineralnih surovin z morskega dna, ravnanjem z njimi ali njihovim skladiščenjem, in (d) emisije iz dizelskih motorjev, namenjenih izključno raziskavam, izkoriščanju in predelavi mineralnih surovin z morskega dna na morju.

(3)Zahteve 18. pravila te priloge se ne nanašajo na uporabo ogljikovodikov, nastalih in nato na kraju samem uporabljenih kot gorivo, kadar to odobri uprava. Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja zraka Zaznamek o letnih in vmesnih pregledih Oddatek k Mednarodnemu spričevalu o preprečevanju onesnaževanja zraka (spričevalo IAPP) text="Za preverjanje skladnosti ladijskih dizelski motorjev z zgornjimi mejami NOx v skladu s 13. pravilom te priloge se uporabljajo naslednji ciklusi preizkušanja, ki temeljijo na preizkusnem postopku in izračunu, kot sta določena v Tehničnem kodeksu NOx.   .1 Za ladijske motorje s stalno hitrostjo, ki se uporabljajo za glavni pogon ladje, vključno z dizelsko-električnim pogonom, se mora uporabljati ciklus preizkušanja E2. .2 Za propelerska postrojenja z nastavljivimi lopaticami se mora uporabljati ciklus preizkušanja E2. .3 Za glavne in pomožne pogonske motorje se mora uporabljati ciklus preizkušanja E3. .4 Za pomožne motorje s stalno hitrostjo se mora uporabljati ciklus preizkušanja D2. .5 Za pomožne motorje s spremenljivo hitrostjo in spremenljivo obremenitvijo, ki niso zajeti zgoraj, se mora uporabljati ciklus preizkušanja C1.   Ciklus preizkušanja za »glavni pogon s stalno hitrostjo« (vključno z dizelsko-električnim pogonom ali propelerskimi postrojenji z nastavljivimi lopaticami)   +----------------------+------------------------+----+----+----+----+ |Ciklus preizkušanja E2|Hitrost |100%|100%|100%|100%| | +------------------------+----+----+----+----+ | |Moč |100%| 75%| 50%| 25%| | +------------------------+----+----+----+----+ | |Ponderacijski koeficient| 0,2| 0,5|0,15|0,15| +----------------------+------------------------+----+----+----+----+   Ciklus preizkušanja za »glavne in pomožne pogonske motorje«   +----------------------+------------------------+----+---+----+----+ |Ciklus preizkušanja E3|Hitrost |100%|91%| 80%| 63%| | +------------------------+----+---+----+----+ | |Moč |100%|75%| 50%| 25%| | +------------------------+----+---+----+----+ | |Ponderacijski koeficient| 0,2|0,5|0,15|0,15| +----------------------+------------------------+----+---+----+----+   Ciklus preizkušanja za »pomožne motorje s stalno hitrostjo«   +----------------------+------------------------+----+----+----+----+----+ |Ciklus preizkušanja D2|Hitrost |100%|100%|100%|100%|100%| | +------------------------+----+----+----+----+----+ | |Moč |100%| 75%| 50%| 25%| 10%| | +------------------------+----+----+----+----+----+ | |Ponderacijski koeficient|0,05|0,25| 0,3| 0,3| 0,1| +----------------------+------------------------+----+----+----+----+----+   Ciklus preizkušanja za »pomožne motorje s spremenljivo hitrostjo in spremenljivo obremenitvijo«   +--------------+--------------+---------------------+--------------+--------+ |Ciklus |Hitrost | Nazivna | Vmesna | V | |preizkušanja | | | |prostem | |C1 | | | | teku | | +--------------+-----+----+-----+----+----+----+----+--------+ | |Navor% | 100%| 75%| 50% |10% |100%| 75%|50% | 0% | | +--------------+-----+----+-----+----+----+----+----+--------+ | |Ponderacijski | 0,15|0,15| 0,15|0,1 |0,1 | 0,1|0,1 | 0,15 | | |koeficient | | | | | | | | | +--------------+--------------+-----+----+-----+----+----+----+----+--------+" text="1 Cilji 1.1 Namen tega dodatka je zagotoviti merila in postopke za določitev območij nadzora nad emisijami SOx. Cilj območij nadzora nad emisijami SOx je preprečevati, zmanjševati in nadzorovati onesnaževanje zraka zaradi emisij SOx z ladij in zmanjševati negativne učinke takega onesnaževanja na kopnem in morju. 1.2 Organizacija si mora prizadevati sprejeti predlagano območje nadzora nad emisijami SOx, če gre za očitno potrebo po preprečevanju, zmanjševanju in nadzorovanju onesnaževanja zraka zaradi emisij SOx z ladij.   2 PREDLAGANA MERILA ZA DOLOČITEV OBMOČIJ NADZORA NAD EMISIJAMI SOx 2.1 Predloge za določitev območja nadzora nad emisijami SOx lahko Organizaciji predložijo samo države pogodbenice Protokola iz leta 1997. Če imajo dve ali več držav na določenem območju skupni interes, morajo pripraviti usklajen predlog. 2.2 Predlog vključuje: .1 jasno razmejitev predlaganega območja izvajanja nadzora nad emisijami SOx z ladij skupaj z referenčno skico, na kateri je to območje označeno; .2 opis kopenskih in morskih območij, ki jih ogrožajo učinki emisij SOx z ladij; .3 oceno, da emisije SOx z ladij, ki delujejo na predlaganem območju izvajanja nadzora nad emisijami SOx, prispevajo k onesnaževanju zraka z SOx, vključno z usedanjem SOx in njihovimi spremljajočimi negativnimi učinki na zadevna kopenska in morska območja. Taka ocena vključuje opis učinkov emisij SOx na kopenske in vodne ekosisteme, območja naravne produktivnosti, kritične habitate, kakovost vode, zdravje ljudi in morebitna območja kulturnega in znanstvenega pomena. Opisani morajo biti viri ustreznih podatkov, vključno z uporabljenimi metodologijami; .4 ustrezne informacije o vremenskih razmerah na predlaganem območju izvajanja nadzora nad emisijami SOx ter o ogroženih kopenskih in morskih območjih, predvsem o prevladujočih vzorcih vetra ali topografskih, geoloških, oceanografskih, morfoloških in drugih razmerah, ki lahko pripeljejo do večje verjetnosti povečanega lokaliziranega onesnaževanja zraka ali zakisljevanja; .5 vrsto ladijskega prometa na predlaganem območju nadzora nad emisijami SOx, vključno z vzorci in gostoto takega prometa, in .6 opis nadzornih ukrepov države pogodbenice ali držav pogodbenic za reševanje kopenskih virov emisij SOx, ki ogrožajo zadevno območje, ki so že sprejeti in se izvajajo ob upoštevanju ukrepov, sprejetih na podlagi odločb 14. pravila Priloge VI k tej konvenciji. 2.3 Zemljepisne meje območja nadzora nad emisijami SOx bodo temeljile na ustreznih merilih, opisanih zgoraj, vključno z emisijami in izločanjem SOx z ladij, ki plovejo na predlaganem območju, vzorci ter gostoto prometa in vetrovnimi razmerami. 2.4 Predlog za določitev danega območja za območje nadzora nad emisijami SOx mora biti Organizaciji predložen v skladu s pravili in postopki, ki jih določi Organizacija.   3 Postopki, po katerih Organizacija presoja in sprejme območja nadzora nad emisijami SOx 3.1 3.2 Območje nadzora nad emisijami SOx se določi v obliki spremembe k tej prilogi, ki se prouči, sprejme in uveljavi v skladu s 16. členom te konvencije. 3.3 Pri presojanju predloga Organizacija upošteva merila, ki morajo biti vključena v vsak predlog za sprejetje, kot je opredeljen v 2. razdelku zgoraj, in relativne stroške zmanjševanja izločanja žvepla z ladij v primerjavi z nadzorom na kopnem. Upoštevati se morajo tudi gospodarski učinki na plovbo v mednarodnem prometu.   4 Delovanje območij nadzora nad emisijami SOx 4.1 Pogodbenice, katerih ladje plovejo na takem območju, se spodbujajo k temu, da Organizacijo seznanjajo z vsemi zadevami, povezanimi z delovanjem določenega območja." text="(1) Ladijske sežigalne peči, opisane v drugem odstavku 16. pravila, morajo pridobiti spričevalo o tipskem soglasju IMO k vsaki posamezni peči. Da bi sežigalna peč lahko pridobila tako spričevalo, mora biti zasnovana in konstruirana po odobrenem standardu, opisanem v drugem odstavku 16. pravila. Vsak model se mora za pridobitev tipskega soglasja preizkusiti v tovarni ali odobrenem obratu za preizkušanje pod odgovornostjo uprave, pri čemer se za preizkušanje uporablja naslednja standardna specifikacija odpadnih usedlin energentov, da se ugotovi, ali sežigalna peč deluje v mejah, opredeljenih v drugem odstavku tega dodatka:   oljna gošča, v kateri je: 75% gošče HFO; 5% odpadnega mazalnega olja in 20% emulgirne vode   odpadki v trdnem stanju, sestavljeni iz: 50% živilskih odpadkov 50% smeti, med katerimi je okoli 30% papirja, ” 40% kartona ” 10% krp, ” 20% plastike Mešanica ima do 50% vlage in 7% negorljivih trdnih snovi.  

(2)Sežigalne peči, opisane v drugem odstavku 16. pravila, delujejo v naslednjih zgornjih mejah:   O(2) v zgorevalni komori: 6−12%   najvišje povprečje CO v zgorevalnih dimnih plinih: 200mg/MJ   najvišje povprečje osajenja: Bacharach 3 ali Ringelman 1 (20-odstotna motnost) (višje osajenje je sprejemljivo samo med zelo kratkimi obdobji, kot je zagon)   nezgorele sestavine v pepelu: največ 10% po teži   razpon izhodne temperature dimnih plinov iz zgorevalne komore: 850–1200 °C" Ime in številka IMO prevzemne ladje Pristanišče Datum začetka dobave Ime, naslov in telefonska številka dobavitelja goriva Naziv ali nazivi izdelka Količina metrske tone Gostota pri 15 °C (kg/m3) Vsebnost žvepla (% m/m) Izjavo podpiše predstavnik dobavitelja goriva, ki potrdi, da je dobavljeno gorivo v skladu s prvim odstavkom ali pododstavkom (a) četrtega odstavka 14. pravila in prvim odstavkom 18. pravila te priloge. (*) Besedilo protokola v arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.