4. člen MOSZOT

Da bi bil izpolnjen cilj te konvencije in da bi se uresničile njene določbe, se pogodbenice ravnajo predvsem po navedenih načelih: 1. Vsakogar je treba seznaniti s posledicami, ki jih imata uporaba tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu na zdravje, s tem, da tobak povzroča odvisnost in ogroža življenje, in zato na ustrezni vladni ravni predvideti učinkovite zakonske, izvršilne, upravne in druge ukrepe za zaščito vsakogar pred tobačnim dimom. 2. Za predlaganje in sprejetje vsestranskih in celovitih ukrepov z usklajenim odzivom na državni, regionalni in mednarodni ravni je potrebna trdna politična podpora ob upoštevanju: (a) potrebe po sprejetju ukrepov za zaščito vsakogar pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu; (b) potrebe po sprejetju ukrepov za preprečevanje napeljevanja h kajenju, spodbujanje in podporo opuščanja kajenja ter zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov v kakršni koli obliki; (c) potrebe po sprejetju ukrepov za pridobitev avtohtonih prebivalcev in njihovih skupnosti za sodelovanje pri razvoju, izvajanju in vrednotenju programov za nadzor nad tobakom, ki so socialno in kulturno primerni za njihove potrebe in možnosti, in (d) potrebe po sprejetju ukrepov za zmanjšanje nevarnosti, značilnih za posamezen spol, pri oblikovanju strategije za nadzor nad tobakom. 3. Pomemben del konvencije je mednarodno sodelovanje, še zlasti prenos tehnologije in znanja, finančna pomoč in zagotavljanje s tem povezanega strokovnega znanja in izkušenj pri pripravi in izvajanju učinkovitih programov za nadzor nad tobakom ob upoštevanju kulturnih značilnosti in tudi družbenih, ekonomskih, političnih in pravnih dejavnikov. 4. Ob upoštevanju načel javnega zdravja so bistvenega pomena celoviti in vsestranski ukrepi za zmanjševanje porabe vseh vrst tobačnih izdelkov na državni, regionalni in mednarodni ravni pri preprečevanju nastanka bolezni, prezgodnje invalidnosti in smrti. 5. Vprašanja v zvezi z odgovornostjo, ki jo vsaka pogodbenica določi v svoji zakonodaji, so pomemben del vsestranskega nadzora nad tobakom. 6. Pridelovalcem tobaka in delavcem, katerih preživljanje je resno ogroženo zaradi programov nadzora nad tobakom v državah pogodbenicah v razvoju in tudi v državah z gospodarstvom v prehodu, je treba priznati potrebnost strokovne in finančne pomoči in jo obravnavati v okviru doma razvitih strategij trajnostnega razvoja. 7. Sodelovanje civilne družbe je bistvenega pomena za uresničevanje ciljev konvencije in njenih protokolov.