7. člen

(1)Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona, ki ureja delovna razmerja, vsebuje tudi:

-       poskusno delo (če se zahteva)

-       tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri delodajalcu), znesek osnovne plače na mesec ali na uro

-       način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se stranki lahko sklicujeta na veljavne kolektivne pogodbe ali splošni akt.

(2)Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.

(3)Delodajalec mora delavca ob nastopu dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(4)Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani v fizični ali elektronski obliki na način, da so dostopni vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne more odreči. Na željo delavca se mu dokumenti izročijo v elektronski ali fizični obliki. Ta določba velja tudi za agencijsko posredovane delavce, ko so na delu pri uporabniku.

(5)Če delodajalec, brez odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero se predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 15 delovnih dneh.

(6)Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene hkrati za dve ali več delovnih mest, zlasti, če se delo na delovnih mestih opravlja s krajšim delovnim časom in skupni delovni čas ne presega polnega delovnega časa, določenega z zakonom, ki ureja delovna razmerja, oziroma s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.

(1)Suspenz pogodbe o zaposlitvi nastopi tudi v primeru, ko delavec v skladu z mnenjem medicine dela več kot 45 dni v koledarskem letu, prekinjeno ali neprekinjeno, začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto ali posebne zdravstvene zahteve izpolnjuje, vendar z omejitvami, delodajalec pa mu ne more odrediti drugega dela.

(2)Za čas suspenza po prejšnjem odstavku tega člena pripada delavcu samo nadomestilo plače v višini 50% njegove plače, do katere bi bil upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

(3)Določbe tega člena se ne uporabljajo v primeru, ko je nezmožnost za opravljanje dela iz prvega odstavka tega člena posledica opravljanja dela pri delodajalcu in v primeru, ko je delavec upravičeno odsoten zaradi bolezni ali poškodbe.