Zakon o državnem svetu (uradno prečiščeno besedilo) (ZDSve-UPB1)

Člane državnega sveta kot zastopstva nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov volijo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti po volilnih telesih, ki jih sestavljajo izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti.

Pravico voliti in biti voljen za člana državnega sveta ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti. Ob pogojih iz prejšnjega odstavka imajo pravico voliti in biti voljeni: – za člane državnega sveta – predstavnike delodajalcev, predstavnike delojemalcev, predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev oziroma predstavnike negospodarskih dejavnosti osebe, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju, – za člane državnega sveta – predstavnike lokalnih interesov osebe, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Pravico voliti člane državnega sveta – predstavnike delodajalcev, predstavnike delojemalcev, predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev oziroma predstavnike negospodarskih dejavnosti imajo ob pogojih, ki veljajo za državljane Slovenije, tudi tujci, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju.

Splošne volitve se opravijo najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred iztekom petletne mandatne dobe državnega sveta, ki se računa od dneva njegove prve seje. Če bi se mandatna doba državnega sveta iztekla med vojnim ali izrednim stanjem, se podaljša za čas trajanja takega stanja in še za šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja. V tem primeru se splošne volitve opravijo najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred iztekom podaljšane mandatne dobe. Mandat prejšnjega državnega sveta preneha s prvo sejo novega državnega sveta.

Nadomestne volitve se opravijo, če članu državnega sveta preneha mandat pred iztekom mandatne dobe državnega sveta, razen če je do izteka mandatne dobe državnega sveta preostalo manj kot šest mesecev. Nadomestne volitve se opravijo najkasneje petinsedemdeset dni po prenehanju mandata člana državnega sveta.

Volitve v državni svet razpiše predsednik državnega zbora. Splošne volitve razpiše najprej stopetintrideset dni in najkasneje petinsedemdeset dni pred iztekom petletne oziroma podaljšane mandatne dobe državnega sveta. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot devetdeset dni in ne manj kot šestdeset dni. Nadomestne volitve razpiše najkasneje petnajst dni po prenehanju mandata člana državnega sveta. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot šestdeset dni in ne manj kot štirideset dni.

V aktu o razpisu volitev se določi dan razpisa volitev in dan glasovanja. Dan glasovanja na splošnih volitvah je lahko različen za volitve predstavnikov različnih interesnih skupin, vendar mora biti določen za volitve vseh članov državnega sveta v istem tednu. Z dnem, ki je določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči roki za volilna opravila. Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Volitve v državni svet vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po zakonu o volitvah v državni zbor, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Ponovne volitve se opravijo, če pristojna volilna komisija zaradi nepravilnosti, ki lahko vplivajo na izid volitev, razveljavi volitve v volilnem telesu. Ponovne volitve se opravijo tudi, če državni svet oziroma ustavno sodišče v primeru pritožbe ne potrdi mandata člana državnega sveta in republiška volilna komisija ugotovi, da je potrebno opraviti ponovne volitve. Ponovne volitve na podlagi obstoječih kandidatur se opravijo najpozneje v petnajstih dneh, ponovne volitve na podlagi novih kandidatur pa najpozneje v šestdesetih dneh od dneva razpisa volitev. Ponovne volitve razpiše pristojna volilna komisija.

Stroški za izvedbo volitev se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije, razen stroškov za delo organov interesnih organizacij in lokalnih skupnosti v zvezi z volitvami, ki jih krijejo te organizacije in lokalne skupnosti same.

Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se primerno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

Volilna telesa za volitve članov državnega sveta sestavljajo: – člani predstavniškega organa interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti, kadar se člani državnega sveta volijo v posamezni interesni organizaciji oziroma lokalni skupnosti, – izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti, kadar se člani državnega sveta volijo v dveh ali več interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih.

Za izvedbo volitev članov državnega sveta v interesnih organizacijah skrbi republiška volilna komisija. Za izvedbo volitev članov državnega sveta v lokalnih skupnostih skrbijo volilne komisije volilnih enot in republiška volilna komisija.

Volitve v volilnem telesu vodi volilni odbor. Volilni odbor sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki. Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki so lahko samo osebe, ki imajo volilno pravico, in ne smejo biti kandidati za člane državnega sveta.

Interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti izvolijo svoje predstavnike v volilno telo v skladu s svojimi pravili. Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo predložijo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti pristojni volilni komisiji najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja.

Kandidate za člane državnega sveta določijo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti v skladu s svojimi pravili. Kandidature z osebnimi podatki in pisnimi soglasji kandidatov predložijo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti pristojni volilni komisiji najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja.

Pristojna volilna komisija sestavi na podlagi potrjenih kandidatur seznam kandidatov po abecednem redu priimkov kandidatov, začenši s črko, ki se določi z žrebom. Če člane državnega sveta voli volilno telo, ki ga sestavljajo člani predstavniškega organa interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti, pošlje pristojna volilna komisija seznam kandidatov predsedniku predstavniškega organa interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti najkasneje petnajst dni pred dnem glasovanja.

Člane državnega sveta voli volilno telo na volilnem zboru na podlagi seznama potrjenih kandidatur. Volitve se opravijo, če je na volilnem zboru navzoča večina vseh članov volilnega telesa. Če volilni zbor ni sklepčen, se nov volilni zbor skliče v nadaljnjih sedmih dneh. Na novem volilnem zboru se volitve opravijo ne glede na število navzočih članov volilnega telesa.

Volilni zbor volilnega telesa, ki ga sestavljajo člani predstavniškega organa interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti, skliče predsednik predstavniškega organa najkasneje deset dni pred dnem glasovanja. Vabilu priloži seznam kandidatov. Volilni zbor volilnega telesa, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti, skliče predsednik pristojne volilne komisije najkasneje petnajst dni pred dnem glasovanja in o tem obvesti interesne organizacije oziroma predstavniške organe lokalnih skupnosti. Vabilu oziroma obvestilu priloži seznam izvoljenih predstavnikov v volilnem telesu in seznam kandidatov.

Na volilnem zboru se izvoli volilni odbor, ki vodi volitve v volilnem telesu.

Glasuje se tajno z glasovnicami. Vrstni red kandidatov na glasovnici je enak vrstnemu redu na seznamu kandidatov. Vsak član volilnega telesa lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov državnega sveta se voli v volilnem telesu.

Za člane državnega sveta so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako število glasov, odloči o izvolitvi med njimi žreb, ki ga opravi volilni odbor.

Zapisnik o volitvah pošlje volilni odbor skupaj z drugim volilnim gradivom pristojni volilni komisiji.

Republiška volilna komisija izda izvoljenim kandidatom potrdilo o izvolitvi.

Štiri člane državnega sveta – predstavnike delodajalcev volijo gospodarske zbornice in združenja delodajalcev, ki so organizirana za območje države. Člane državnega sveta voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki gospodarskih zbornic in združenj delodajalcev. Vsaka gospodarska zbornica in vsako združenje delodajalcev izvoli v volilno telo po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih deset tisoč delavcev, zaposlenih pri članih gospodarske zbornice oziroma združenja delodajalcev.

Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo predložijo gospodarske zbornice in združenja delodajalcev v roku iz 14. člena tega zakona republiški volilni komisiji. Seznamu priložijo dokazilo o vpisu v register, pravila zbornice oziroma združenja in podatke o številu delavcev, zaposlenih pri članih zbornice oziroma združenja.

Štiri člane državnega sveta – predstavnike delojemalcev volijo reprezentativni sindikati za območje države. Člane državnega sveta voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki reprezentativnih sindikatov. Reprezentativna zveza oziroma konfederacija sindikatov izvoli v volilno telo toliko predstavnikov, kolikor je v njej združenih reprezentativnih sindikatov. Posamezni reprezentativni sindikat, ki ni združen v zvezo ali konfederacijo, izvoli v volilno telo enega predstavnika. Poleg predstavnikov iz prejšnjega odstavka izvoli zveza, konfederacija in posamezni sindikat še po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih deset tisoč članov.

Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo predložijo reprezentativni sindikati v roku iz 14. člena tega zakona republiški volilni komisiji. Seznamu priložijo odločbo o reprezentativnosti sindikata, pravila in podatke o številu članov.

Štiri člane državnega sveta – predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev volijo: – dva predstavnika kmetov volijo poklicne organizacije kmetov, organizirane za območje države, – enega predstavnika obrtnikov volijo poklicne organizacije obrtnikov, organizirane za območje države, – enega predstavnika samostojnih poklicev volijo poklicne organizacije drugih samostojnih poklicev, organizirane za območje države.

Za poklicne organizacije v smislu prejšnjega člena se štejejo: – zbornice, združenja, društva, zveze in druge poklicne organizacije kmetov, obrtnikov in drugih samostojnih poklicev, organizirane za območje države, – sekcije samostojnih poklicev v drugih poklicnih zbornicah, združenjih, društvih, zvezah in drugih poklicnih organizacijah, organizirane za območje države.

Dva člana državnega sveta – predstavnika kmetov voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki poklicnih organizacij kmetov. Vsaka poklicna organizacija kmetov izvoli v volilno telo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih tisoč članov.

Člana državnega sveta – predstavnika obrtnikov voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki poklicnih organizacij obrtnikov. Vsaka poklicna organizacija obrtnikov izvoli v volilno telo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih petsto članov.

Člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki organizacij samostojnih poklicev, organiziranih za območje države. Vsaka organizacija samostojnih poklicev izvoli v volilno telo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih sto članov.

Seznam izvoljenih predstavnikov v volilnem telesu predložijo poklicne organizacije v roku iz 14. člena tega zakona republiški volilni komisiji. Seznamu priložijo dokazilo o vpisu v register, pravila organizacije in podatke o številu članov.

Šest članov državnega sveta – predstavnikov negospodarskih dejavnosti volijo: – enega predstavnika univerz, visokih in višjih šol volijo univerze, visoke in višje šole, – enega predstavnika za področje vzgoje in izobraževanja volijo poklicne organizacije pedagoških delavcev, – enega predstavnika za področje raziskovalne dejavnosti volijo poklicne organizacije raziskovalcev, – enega predstavnika za področje kulture in športa volijo poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev, – enega predstavnika za področje zdravstva volijo poklicne organizacije zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, – enega predstavnika za področje socialnega varstva volijo poklicne organizacije strokovnih delavcev na področju socialnega varstva. Za poklicne organizacije v smislu druge do šeste alinee prejšnjega odstavka se štejejo poklicne zbornice, združenja, društva, zveze in druge poklicne organizacije, organizirane za območje države.

Člana državnega sveta – predstavnika univerz, visokih in višjih šol voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki univerz, visokih in višjih šol. Vsaka univerza ter visoka oziroma višja šola izvoli v volilno telo po enega predstavnika.

Druge predstavnike negospodarskih dejavnosti v državnem svetu volijo volilna telesa, ki jih sestavljajo izvoljeni predstavniki ustreznih poklicnih organizacij. Poklicne organizacije izvolijo v ustrezno volilno telo vsaka po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih sto članov.

Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo predložijo poklicne organizacije v roku iz 14. člena tega zakona republiški volilni komisiji. Seznamu priložijo dokazilo o vpisu v register, pravila organizacije in podatke o številu članov.

Dvaindvajset članov državnega sveta – predstavnikov lokalnih interesov izvolijo lokalne skupnosti. Za volitve predstavnikov lokalnih interesov se oblikuje največ dvaindvajset volilnih enot. Volilna enota se oblikuje za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Volilne enote določi zakon.

Za volitve članov državnega sveta se v vsaki volilni enoti oblikuje volilno telo, ki ga sestavljajo: – člani predstavniškega organa lokalne skupnosti, če se člani državnega sveta volijo v volilni enoti, ki obsega območje ene lokalne skupnosti, – izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, če se člani državnega sveta volijo v volilni enoti, ki obsega območje dveh ali več lokalnih skupnosti.

Predstavnike lokalnih skupnosti v volilnem telesu iz druge alinee prejšnjega člena izvolijo predstavniški organi lokalnih skupnosti. Vsaka lokalna skupnost izvoli v volilno telo po enega predstavnika ne glede na število prebivalcev in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih pet tisoč prebivalcev. Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo predložijo predstavniški organi lokalnih skupnosti v roku iz 14. člena tega zakona volilni komisiji volilne enote.

Kandidate za člane državnega sveta določijo predstavniški organi lokalnih skupnosti. Kadar se člani državnega sveta volijo v dveh ali več lokalnih skupnostih, vsaka lokalna skupnost lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov državnega sveta se voli v volilni enoti.

Volilni odbor pošlje zapisnik o volitvah skupaj z drugim volilnim materialom volilni komisiji volilne enote. Volilna komisija volilne enote pošlje republiški volilni komisiji poročilo o izidu volitev v volilni enoti.

Državni svet ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli z večino glasov vseh članov. Funkcija predsednika in podpredsednika je častna in se opravlja nepoklicno.

Predsednik predstavlja državni svet, pripravlja, sklicuje in vodi seje državnega sveta ter usklajuje delo državnega sveta z delom državnega zbora. Podpredsednik pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej ter ga nadomešča v primeru zadržanosti.

Državni svet ima mandatno-imunitetno komisijo. Mandatno-imunitetno komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani, ki se izvolijo izmed predstavnikov interesnih skupin. Državni svet ima lahko druga stalna in občasna delovna telesa. Sestava in naloge delovnih teles se določijo s poslovnikom ali s posebnim sklepom. V sestavi delovnih teles so ustrezno zastopani predstavniki interesnih skupin.

Državni svet ima sekretarja, ki ga imenuje svet. Sekretar vodi službo državnega sveta.

Državni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike. V sredini ima grb Republike Slovenije, okrog grba pa napis "Državni svet Republike Slovenije". Pečat hrani sekretar državnega sveta.

Prvo sejo državnega sveta skliče predsednik državnega zbora najkasneje dvajset dni po njegovi izvolitvi. Prvo sejo državnega sveta vodi do izvolitve predsednika državnega sveta njegov najstarejši član.

O potrditvi mandatov članov državnega sveta odloča državni svet na predlog mandatno-imunitetne komisije. O vsakem spornem mandatu odloča svet posebej. Zoper odločitev državnega sveta, da se mandat ne potrdi, ima prizadeti pravico do pritožbe na ustavno sodišče v petnajstih dneh od dneva odločitve. Ustavno sodišče lahko razveljavi odločitev državnega sveta in potrdi mandat ali pa pritožbo zavrne.

Po potrditvi mandatov državni svet izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje sekretarja državnega sveta.

Delo državnega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči državni svet oziroma njegovo delovno telo.

Predsednik sklicuje seje državnega sveta na lastno pobudo ali po sklepu sveta, na zahtevo delovnega telesa sveta, na zahtevo predstavnikov ene ali več interesnih skupin ali na zahtevo petine članov državnega sveta. Predsednik skliče sejo državnega sveta tudi v primeru, kadar mora državni svet na zahtevo državnega zbora izreči mnenje o posamezni zadevi.

Predsednik državnega zbora obvešča predsednika državnega sveta o sejah državnega zbora in mu pošilja vsa gradiva o zadevah, ki so na dnevnem redu seje državnega zbora. Predsednik državnega zbora obvesti predsednika državnega sveta o sprejemu zakona in mu pošlje besedilo sprejetega zakona, preden pošlje zakon v razglasitev predsedniku republike.

Predsednik državnega sveta obvešča predsednika državnega zbora o predlogih, mnenjih in zahtevah, ki jih je sprejel državni svet o zadevah iz pristojnosti državnega zbora, in mu pošilja te predloge, mnenja in zahteve v skladu s poslovnikom državnega zbora. Zahtevo državnega sveta, da državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, pošlje predsednik državnega sveta predsedniku državnega zbora najkasneje v sedmih dneh od sprejetja zakona.

Državni svet in njegova delovna telesa imajo pravico zahtevati od državnih organov pojasnila in podatke v zvezi z zadevami, ki jih obravnavajo. Državni svet in njegova delovna telesa sodelujejo z delovnimi telesi državnega zbora in jim dajejo mnenja o zadevah iz njihove pristojnosti.

Član državnega sveta ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih član je, ter sodeluje pri njihovem delu in odločanju. Član državnega sveta, ki ne more priti na sejo sveta oziroma njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa.

Vsak član državnega sveta ima pravico predlagati državnemu svetu obravnavo vsakega vprašanja iz njegove pristojnosti in dajati pobude za predloge, mnenja oziroma zahteve, ki jih sprejema državni svet o zadevah iz pristojnosti državnega zbora.

Član državnega sveta je dolžan varovati podatke zaupne narave.

Član državnega sveta uživa imuniteto. Član državnega sveta ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega sveta ali njegovih delovnih teles. Član državnega sveta ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega sveta, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. O zahtevi pristojnega državnega organa za dovoljenje iz prejšnjega odstavka odloči državni svet na predlog mandatno-imunitetne komisije najkasneje v 30 dneh od dneva vložitve zahteve. Državni svet lahko prizna imuniteto tudi članu državnega sveta, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz tretjega odstavka tega člena.

Član državnega sveta ne sme biti hkrati poslanec državnega zbora niti ne sme opravljati druge funkcije v državnih organih.

Funkcija člana državnega sveta je častna in se opravlja nepoklicno. Član državnega sveta ima pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

Članu državnega sveta preneha mandat: – če izgubi volilno pravico, – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, – če nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s funkcijo člana državnega sveta, – če odstopi, – v drugih primerih, ki jih določa zakon. Članu državnega sveta preneha mandat z dnem, ko državni svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka. Članu državnega sveta ne preneha mandat v primeru iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, če državni svet sklene, da lahko opravlja funkcijo. Zakon o državnem svetu – ZDSve (Uradni list RS, št. 44/92) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Štiri člane državnega sveta – predstavnike delojemalcev volijo sindikati, zveze oziroma konfederacije sindikatov, organizirane za območje države. Seznamu izvoljenih predstavnikov v volilno telo priložijo sindikati, zveze oziroma konfederacije sindikatov iz prejšnjega odstavka pravila in podatke o številu članov.

Dva člana državnega sveta – predstavnika kmetov volita Zadružna zveza Slovenije in Slovenska kmečka zveza. Vsaka organizacija iz prejšnjega odstavka voli enega člana državnega sveta po volilnem telesu, ki ga sestavljajo člani predstavniškega organa organizacije.

Člane državnega sveta – predstavnike lokalnih interesov volijo volivci v volilnih enotah na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Kandidate za člane državnega sveta – predstavnike lokalnih interesov lahko določijo skupščine občin v volilni enoti, politične stranke, organizirane v volilni enoti, in volivci v volilni enoti. Za politične stranke in volivce se v postopku kandidiranja ustrezno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, razen drugega odstavka 43. člena.

Prve volitve državnega sveta razpiše predsednik Skupščine Republike Slovenije, ki skliče tudi prvo sejo na teh volitvah izvoljenega državnega sveta.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem svetu – ZDSve-A (Uradni list RS, št. 76/05) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Z dnem uveljavitve tega zakona predsedniku, podpredsedniku in članom državnega sveta, ki svojo funkcijo opravljajo poklicno, preneha delovno razmerje v državnem svetu. Svojo funkcijo do izteka mandata opravljajo nepoklicno.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.