Pravilnik o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave

Ta pravilnik določa pogoje odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) (v nadaljnjem besedilu: osebek) iz narave ter obseg selektivnega in omejenega odvzema osebkov iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

-       območja življenjskega prostora vrste rjavega medveda so osrednje, robno in prehodno območje ter območje izjemne prisotnosti. Opredeljena so v Strategiji upravljanja z rjavim medvedom ( Ursus arctos) v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Strategija), ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije (sklep št. 322-07/2001-2, z dne 24. 1. 2002);

-       odstrel je usmrtitev osebka v skladu s predpisi s področja divjadi in lovstva. Lahko je načrtovan ali pa je nujno potreben zaradi izjemnih okoliščin iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04 in 84/04; v nadaljnjem besedilu: Uredba);

-       odvzem osebkov iz narave je trajen ali začasen odvzem živega ali mrtvega osebka iz habitata oziroma populacije. Sledi odstrelu, ujetju, povozu ali drugi izgubi osebka ne glede na vzrok, ki je izgubo povzročil. Če se ujeti osebek vrne v naravo v območja življenjskega prostora vrste rjavega medveda, se ujetje osebka ne šteje za odvzem osebka iz narave.

(1)Odvzem osebkov iz narave ne sme povzročiti poslabšanja ugodnega stanja vrste rjavega medveda.

(2)Obseg in prostorska razporeditev odvzema osebkov iz narave morata biti v koledarskem letu v območjih življenjskega prostora vrste rjavega medveda skladna z varstvenimi cilji za posamezna območja, kot so določeni v Strategiji.

(3)V osrednjem območju življenjskega prostora vrste rjavega medveda, za katerega je varstveni cilj ohranjanje vitalne populacije vrste rjavega medveda in omogočanje sobivanja s človekom, je obseg odvzema osebkov iz narave lahko:

-       če je populacija uravnotežena z okoljem: do največ 10% osebkov od strokovno ocenjenega števila vseh osebkov, živečih v osrednjem območju,

-       če je populacija neuravnotežena z okoljem: do največ 15% osebkov od strokovno ocenjenega števila vseh osebkov, živečih v osrednjem območju.

(4)V robnem območju življenjskega prostora vrste rjavega medveda, za katerega je varstveni cilj omogočanje začasne prisotnosti osebkov in preprečevanje širjenja osebkov iz osrednjega območja v druge dele Slovenije, je obseg odvzema osebkov iz narave lahko do največ 30% osebkov od strokovno ocenjenega števila vseh osebkov, ki živijo ali se pojavljajo v teh območjih.

(1)Ob odvzemu osebkov iz narave se ravna v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, divjadi in lovstva ter veterinarstva.

(2)Odvzem osebkov iz narave z odstrelom izvajajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: upravljavci lovišč) na način lova v skladu s predpisi s področja divjadi in lovstva.

(3)Če se odvzema iz narave medvedka z mladiči zaradi razlogov iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 7. člena Uredbe, se vedno najprej odvzamejo mladiči in šele nato medvedka.

(1)Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) omogoči znanstveno-raziskovalnim organizacijam za potrebe raziskav odvzem oziroma posredovanje vzorcev tkiv, organov ali drugih telesnih delov osebkov, odvzetih iz narave, na podlagi medsebojnega dogovora.

(2)Znanstveno-raziskovalne organizacije morajo o vseh rezultatih raziskav, ki so pomembni za ohranjanje vrste rjavega medveda, tekoče, najkasneje pa ob koncu koledarskega leta, poročati ministrstvu, pristojnemu za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in Zavodu.

(1)Selektiven in omejen odvzem osebkov iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem, ki se izvede z načrtovanim odstrelom, je lahko tolikšen, da skupni seštevek osebkov, odvzetih iz narave zaradi ujetja, povoza ali drugih izgub ter izjemnega in načrtovanega odstrela, ne preseže obsega odvzema osebkov iz narave, s katerim se zagotavlja ohranitev ugodnega stanja vrste.

(2)O načrtovanem odstrelu osebkov se v koledarskem letu odloči praviloma pred začetkom obeh obdobij, v katerih je odstrel osebkov dovoljen.

(3)Pri vsakokratni določitvi obsega načrtovanega odstrela osebkov je treba upoštevati nepredvidljive odvzeme osebkov iz narave zaradi izjemnega odstrela, povoza ali druge izgube.

(1)Načrtovani odstrel osebkov se razporedi po lovsko upravljavskih območjih praviloma tako, da se pretežni del odstrela izvede v predelih gostejše naseljenosti prebivalstva.

(2)Zavod v sodelovanju z upravljavci lovišč pripravi podrobnejšo prostorsko razporeditev odstrela osebkov v lovsko upravljavskih območjih po posameznih loviščih. Pri prostorski razporeditvi odstrela se upošteva pogostnost primerov neposrednega ogrožanja ljudi in premoženja v zadnjih treh letih.

(3)Zavod o načrtovani prostorski razporeditvi odstrela obvesti ministrstvo ter krajevno pristojno območno enoto Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor ter upravljavce lovišč, katerim je dodeljen odstrel. Upravljavci lovišč morajo zagotoviti izvedbo odstrela osebkov v skladu z določbami tega pravilnika.

(4)Načrtovani odstrel osebkov se izvaja v času od 1. januarja do 30. aprila in od 1. oktobra do 31. decembra.

(1)Načrtovani odstrel osebkov je določen glede na maso osebkov.

(2)V osrednjem območju vrste rjavega medveda se lahko načrtuje odstrel:

-       osebkov v I. težnostni kategoriji do 100 kg v višini najmanj 65% od celotnega načrtovanega odstrela osebkov;

-       osebkov v II. težnostni kategoriji med 100 in 150 kg v višini največ 25% od celotnega načrtovanega odstrela osebkov;

-       osebkov v III. težnostni kategoriji nad 150 kg v višini največ 10% od celotnega načrtovanega odstrela osebkov.

(3)V robnem območju vrste rjavega medveda se praviloma načrtuje odstrel osebkov I. težnostne kategorije.

(4)Pri določanju strukture načrtovanega odstrela za obdobja, v katerih je dovoljen odstrel osebkov, se upošteva, da je telesna masa osebkov spomladi za več kot 20% nižja kot jeseni.

(5)Ker se masa osebka lahko v naravi oceni le približno, je ob izvedbi načrtovanega odstrela dovoljeno odstopanje od določene strukture načrtovanega odstrela osebkov največ za 20%.

Načrtovani odstrel se izvaja:

-       v osrednjem območju vrste rjavega medveda z visoke preže;

-       v robnem območju vrste rjavega medveda praviloma z visoke preže, lahko pa tudi na katerikoli način v skladu s predpisi s področja divjadi in lovstva, razen s pogonom, pritiskom in brakado;

-       v prehodnem območju in območju izjemne prisotnosti vrste rjavega medveda na katerikoli način v skladu s predpisi s področja divjadi in lovstva, razen s pogonom, pritiskom in brakado.

Načrtovani obseg in struktura osebkov ter prostorska in časovna razporeditev načrtovanega odstrela osebkov so določeni v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Zavod spremlja odvzem osebkov iz narave v skladu s predpisi s področja divjadi in lovstva ter ohranjanja narave in vodi o tem evidenco, ki vsebuje:

-       datum odvzema osebka iz narave;

-       kraj odvzema osebka iz narave z navedbo območja življenjskega prostora vrste rjavega medveda, lovsko upravljavskega območja in lovišča ter v primeru odvzema osebka iz narave v naselju ali neposredni okolici naselja tudi z navedbo geografskega imena naselja;

-       podatke o spolu in teži osebka ter oceni njegove starosti;

-       navedbo razloga za odvzem osebka iz narave;

-       podatke o odvzemu vzorcev tkiv, organov ali drugih telesnih delov osebka, vključno z navedbo organizacije, ki je odvzela vzorce, ter

-       druge za varstvo vrste rjavega medveda pomembne podatke.

(2)Zavod o vseh podatkih iz evidence pripravlja trimesečno poročilo, strukturirano po posameznih območjih življenjskega prostora vrste rjavega medveda in ga, najpozneje do 15. v prvem mesecu po preteku trimesečja, posreduje ministrstvu in pristojnima inšpektoratoma iz drugega odstavka 7. člena te uredbe. Ob koncu leta poda celovito poročilo o odvzemu osebkov iz narave in oceno vpliva odvzema osebkov iz narave glede na tekoče rezultate spremljanja stanja vrste rjavega medveda. Na zahtevo ministrstva mora pripraviti in posredovati poročilo kadarkoli. Priloga: Načrtovani odstrel osebkov rjavega medveda (Ursus arctos) v obdobju od 1. januarja do 30. aprila in od 1. oktobra do 31. decembra 2008 Pravilnik o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave (Uradni list RS, št. 87/05) vsebuje naslednjo končno določbo: Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave (Uradni list RS, št. 17/06) vsebuje naslednjo končno določbo: »4. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembi Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave (Uradni list RS, št. 21/07) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave (Uradni list RS, št. 36/07) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembi Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave (Uradni list RS, št. 23/08) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Odločba Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 32/08) v zvezi z razveljavitvijo pravilnika določa: »Razveljavitev iz 2. in 3. točke tega izreka začne učinkovati tri mesece po uveljavitvi zakona, s katerim bo zakonodajalec odpravil v 1. točki tega izreka ugotovljeno neskladje.«.