Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 92/57/EEC z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 245 z dne 26. 8. 1992, str. 6) določa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, kakor tudi v obratih in/ali pomožnih delavnicah na gradbiščih, v katerih se pripravljajo, predelujejo in obdelujejo gradbeni materiali, gradbeni proizvodi in gradbeni elementi, ki se vgrajujejo v gradbene objekte. Ta uredba določa tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu pri vzdrževanju in čiščenju zgrajenih objektov.

Določbe te uredbe se ne nanašajo na:

-        nadzemno in podzemno rudarjenje,

-        globinsko vrtanje. Določba prvega odstavka 4. člena te uredbe se ne nanaša na gradnjo in druga gradbena dela na enodružinski hiši velikosti do 350 m2 neto tlorisne površine, razen kadar so podani pogoji iz prvega odstavka 5. člena te uredbe ali kadar gre za posebno nevarna dela iz priloge II te uredbe.

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: a)     “začasna ali premična gradbišča” (v nadaljnjem besedilu: “gradbišča”) pomenijo katerokoli delovišče, na katerem se izvajajo gradbena dela in vzdrževalna dela. Okviren seznam je naveden v prilogi I te uredbe; b)     “naročnik” je pravna ali fizična oseba, za katero se dela izvajajo; c)     "nadzornik projekta" pomeni katerokoli fizično ali pravno osebo, ki v imenu naročnika prevzame odgovornost za projekt; d)     “samozaposlena oseba” je samostojni podjetnik posameznik ali druga oseba, ki z opravljanjem strokovne dejavnosti sodeluje pri izvedbi projekta in ne zaposluje delavcev; e)     “koordinator za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi projekta” pomeni katerokoli fizično osebo, katero naročnik in/ali nadzornik projekta med pripravo zasnove projekta pooblasti za izvajanje nalog, navedenih v 7. členu te uredbe; f)      “koordinator za varnost in zdravje pri delu v izvajalni fazi projekta” pomeni katerokoli fizično osebo, katero naročnik in/ali nadzornik projekta med izvajanjem projekta pooblasti za izvajanje nalog, navedenih v 8. členu te uredbe; g)     “vodja posameznih del“ je oseba z vsaj KV izobrazbo ustrezne stroke in najmanj tremi leti delovnih izkušenj, kateri delodajalec lahko poveri neposredno vodenje teh del in od katere se lahko pričakuje, da bo prevzete naloge opravila s polno odgovornostjo, v primeru nepredvidenega dogodka pa tudi ukrepala v skladu s svojim znanjem in navodili delodajalca; h)     “izvajalec“ je vsak delodajalec, ki izvaja gradbena ali druga dela iz priloge I te uredbe.

Kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več izvajalcev, mora naročnik ali nadzornik projekta imenovati enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu. Naročnik ali nadzornik projekta mora imenovati koordinatorja(e) posebej za fazo priprave projekta in za fazo izvajanja projekta. Za koordinatorja v fazi priprave projekta imenovana oseba mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja graditev objektov, ali strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. Za koordinatorja v fazi izvajanja imenovana oseba mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. Za koordinatorja v fazi izvajanja ne more biti imenovana oseba, ki je zaposlena pri eni od izvajalskih organizacij. Program in način usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu predpiše minister, pristojen za delo, v roku šest mesecev po uveljavitvi te uredbe. Pred začetkom dela na gradbišču mora naročnik ali nadzornik projekta zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. Vsaka sprememba, ki lahko vpliva na varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbišču, mora biti vnesena v varnostni načrt. Varnostni načrt je sestavni del projektne dokumentacije, določene s posebnimi predpisi.

V primerih, ko je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev ali je predvideni obseg dela 500 človek/dni ali več, mora naročnik ali nadzornik projekta sestaviti prijavo gradbišča, kot je to določeno v prilogi III te uredbe. Naročnik ali nadzornik projekta mora prijavo poslati inšpekciji za delo najkasneje 15 dni pred začetkom del na takem gradbišču. Kopijo prijave iz prvega odstavka tega člena je potrebno na gradbišču namestiti na vidno mesto. Naročnik ali nadzornik projekta mora ažurirati prijavo gradbišča v primeru sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela, v primerih uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del.

Naročnik projekta in/ali nadzornik projekta mora v vseh fazah načrtovanja in priprave projekta upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu, še zlasti:

-        ko odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških in/ali organizacijskih vidikih, da bi lahko planiral različne postavke ali faze del, ki jih je potrebno izvajati hkrati ali v zaporedju;

-        ko določa čas, potreben za dovršitev takih del ali faz del. Pri tem upošteva tudi varnostni načrt ter dokumentacijo iz tretje alinee 7. člena te uredbe, kadarkoli je to potrebno.

Koordinator za varnost in zdravje v pripravljalni fazi opravlja naslednje naloge:

-        usklajuje izvajanje določb iz 6. člena te uredbe;

-        izdela ali zagotovi, da se izdela varnostni načrt v skladu s prilogo V, s katerim so določena pravila, ki se nanašajo na zadevno gradbišče, upoštevajoč po potrebi tudi industrijske dejavnosti na gradbišču; ta načrt mora vsebovati tudi posebne ukrepe glede del, ki spadajo v eno ali več kategorij priloge II;

-        pripravi dokumentacijo, ki ustreza značilnostim projekta in ki vsebuje ustrezne varnostne in zdravstvene podatke, ki jih je potrebno upoštevati pri vsakem nadaljnjem delu (v fazah uporabe, vzdrževanja, rušenja itd.).

V fazi izvajanja projekta ima koordinator zlasti naslednje naloge: a)     usklajuje izvajanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu:

-  pri sprejemanju odločitev o tehničnih in/ali organizacijskih vidikih pri planiranju posameznih faz dela,

-  pri določanju rokov, ki so potrebni za varno dokončanje posameznih faz dela, ki se izvajajo hkrati ali zaporedno; b)     usklajuje izvajanje ustreznih določb, da bi zagotovil, da delodajalci in samozaposlene osebe:

-  dosledno upoštevajo temeljna načela iz 10. člena te uredbe,

-  ravnajo po varnostnem načrtu iz druge alinee 7. člena te uredbe; c)     izdela ali zagotovi, da se izdela potrebna uskladitev varnostnega načrta in dokumentacije s spremembami na gradbišču; d)     zagotavlja sodelovanje in medsebojno obveščanje izvajalcev del, ki bodisi hkrati ali eden za drugim delajo na gradbišču, in njihovih delavskih predstavnikov, s ciljem preprečevanja poškodb ali zdravstvenih okvar pri delu; e)     preverja varno izvajanje delovnih postopkov in usklajuje načrtovane aktivnosti; f)      zagotavlja, da na gradbišče vstopajo le osebe, ki so na gradbišču zaposlene, in osebe, ki imajo dovoljenje za vstop na gradbišče.

Imenovanje koordinatorja za opravljanje nalog iz 7. in 8. člena te uredbe, ne odvezuje naročnika ali nadzornika projekta obveznosti, ki jih imata pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu na gradbišču. Naloge, ki jih opravljajo koordinatorji v skladu s 7. in 8. členom te uredbe in izvajanje prejšnjega odstavka tega člena ne vplivajo na obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev na gradbišču v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu. Naročnik ali nadzornik projekta svojih obveznosti po tej uredbi ne moreta prenesti na izvajalca del. Upoštevanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu v fazi izvajanja projekta.

Med izvajanjem del na gradbišču je potrebno upoštevati in izvajati temeljna načela iz zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, še zlasti v zvezi:

-        z vzdrževanjem primernega reda in zadovoljitvijo čistoče na gradbišču,

-        z izbiranjem lokacije delovnih mest ob upoštevanju načinov ohranjanja dostopnosti do teh delovnih mest in določitve poti ali področij za prehod in gibanje ter opremo,

-        z ravnanjem z različnimi materiali,

-        s tehničnim vzdrževanjem, pregledi pred dajanjem v obratovanje in z rednimi pregledi instalacij in opreme, da bi popravili oziroma odpravili kakršnekoli napake, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev,

-        z razmejitvijo in načrtovanjem površin za skladiščenje različnih materialov, zlasti kadar gre za nevarne materiale ali snovi,

-        s pogoji za odstranitev nevarnih materialov, ki so bili uporabljeni,

-        s skladiščenjem in odlaganjem ali odstranjevanjem odpadkov in ruševin,

-        s sprotnim prilagajanjem dejanskega časa poteka del na gradbišču, porabljenega za različne vrste del ali delovnih faz,

-        s sodelovanjem med delodajalci in samostojnimi podjetniki,

-        z vzajemnim delovanjem z industrijskimi panogami na območju, znotraj katerega ali v bližini katerega je gradbišče.

Delodajalci morajo zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih na gradbišču:

-        pri izvajanju določbe 10. člena te uredbe sprejeti in izvesti ukrepe, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV;

-        upoštevati navodila koordinatorja(-ev) za varnost in zdravje pri delu.

Samozaposlene osebe, ki so na gradbišču, morajo upoštevati določbe iz 10. člena in priloge IV te uredbe in drugih predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu, ter navodila koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu. Kadar delodajalci osebno sodelujejo v procesu del na gradbišču, morajo upoštevati tudi določbe drugih predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu, ter navodila koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.

Delodajalec mora delavcem ali njihovim predstavnikom zagotoviti vse potrebne informacije o varnosti in zdravju na gradbišču in o tveganjih za varnost in zdravje pri posameznih delih. Informacije morajo biti podane tako, da so delavcem razumljive. Delodajalec mora delavce ali njihove predstavnike obveščati o vseh ukrepih, ki jih je ali jih namerava uvesti v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na gradbišču.

Delodajalec se mora posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki o vseh zadevah v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na gradbišču. Delodajalec mora posvetovanje izvajati redno in v pogostih intervalih. Posvetovanje z delavci ali njihovimi predstavniki mora zajemati izvajanje določb te uredbe. Pri tem mora omogočiti delavcem ali njihovim predstavnikom, da enakopravno sodelujejo.

Nadzorstvo nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija za delo.

Z globo od 300.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev samostojni podjetnik posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta: a)     ne imenuje enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu, kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več izvajalcev (prvi odstavek 4. člena); b)     ne imenuje koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu posebej za fazo priprave projekta in za fazo izvajanja projekta (drugi odstavek 4. člena); c)     pred začetkom dela na gradbišču ne zagotovi, da se izdela varnostni načrt (šesti odstavek 4. člena); d)     ne sestavi prijave gradbišča, kot je to določeno v prilogi III te uredbe, v primerih, ko je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev, ali je predvideni obseg dela 500 človek/dni ali več (prvi odstavek 5. člena); e)     ne pošlje prijave 15 dni pred začetkom del inšpekciji dela (drugi odstavek 5. člena); f)      ne ažurira prijave gradbišča v primeru sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela, v primerih uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del (četrti odstavek 5. člena); g)     ne upošteva splošnih načel varnosti in zdravja pri delu v vseh fazah načrtovanja in priprave projekta, še zlasti, ko odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških in/ali organizacijskih vidikih, da bi lahko planiral različne postavke ali faze del, ki jih je potrebno izvajati hkrati ali v zaporedju, in pri določanju časa, ki je potreben za dovršitev takih del ali faz del (6. člen). Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

Z globo od 300.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev samostojni podjetnik posameznik, ki:

-        pri izvajanju določbe 10. člena te uredbe ne sprejme in izvede ukrepov, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV te uredbe (prva alinea prvega odstavka 11. člena),

-        ne upošteva navodil koordinatorja(ev) za varnost in zdravje pri delu (druga alinea prvega odstavka 11. člena). Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, če ne upošteva določb 10. člena in priloge IV te uredbe in drugih predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu ter navodil koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu (prvi odstavek 12. člena). Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec, ki osebno sodeluje v procesu del na gradbišču, če ne upošteva določb drugih predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu ter navodila koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu (drugi odstavek 12. člena).

Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta ne zagotovi, da se kopija prijave gradbišča namesti na vidno mesto na gradbišču (tretji odstavek 5. člena). Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek koordinator za varnost in zdravje pri delu:

-        če v pripravljalni fazi ne izdela ali ne zagotovi, da se izdela varnostni načrt v skladu s prilogo V te uredbe, ali ne zagotovi, da so z varnostnim načrtom določena pravila, ki se nanašajo na zadevno gradbišče, upoštevajoč po potrebi tudi industrijske dejavnosti na gradbišču, ali ne zagotovi, da načrt vsebuje tudi posebne ukrepe glede del, ki spadajo v eno ali več kategorij priloge II te uredbe (druga alinea prvega odstavka 7. člena);

-        če v pripravljalni fazi ne pripravi dokumentacije, ki ustreza značilnostim projekta in ki vsebuje ustrezne varnostne in zdravstvene podatke, ki jih je potrebno upoštevati pri vsakem nadaljnjem delu (tretja alinea prvega odstavka 7. člena);

-        če v fazi izvajanja projekta ne zagotovi, da na gradbišče vstopajo le osebe, ki so na gradbišču zaposlene in osebe, ki imajo dovoljenje za vstop na gradbišče (točka f prvega odstavka 8. člena);

-        če ne zabeleži v knjigo ukrepov za varno delo tistih ukrepov, ki jih je nujno izvesti za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev (točka 1.5, poglavje C, priloga IV);

-        če ne hrani knjige ukrepov za varno delo in če ta ni ves čas gradnje na gradbišču na voljo inšpekciji dela in vsem delodajalcem, ki izvajajo delo na gradbišču (točka 1.5, poglavje C, priloga IV).

Ministrstvo, pristojno za varnost in zdravje pri delu, poroča Komisiji v skladu s 14. členom direktive iz 1. člena te uredbe o praktičnem izvajanju določb te direktive. Poročilu iz prejšnjega odstavka se priložijo stališča socialnih partnerjev.

Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 3/02 in 57/03).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00711-9/2005/10 Ljubljana, dne 1. septembra 2005. EVA 2005-2611-0069 Vlada Republike Slovenije Janez Janša l.

r.  Predsednik Priloga I: Okvirni seznam gradbenih del Priloga II: Okvirni seznam posebno nevarnih del Priloga III: Prijava gradbišča (obrazec) Priloga IV: Zahteve za varnost in zdravje na gradbiščih Priloga V: Vsebina varnostnega načrta