Uredba o državnem lokacijskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev Drave od Dogoš do jezu v Melju

(1)S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme državni lokacijski načrt za vodnogospodarsko ureditev Drave od Dogoš do jezu v Melju (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2)Državni lokacijski načrt je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d.o.o., pod številko projekta 388-3/2000, junija 2005.

(1)Ta uredba določa ureditveno območje, zasnovo urejanja območja vodne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin ter zagotavljanje varstva pred nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določb te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Uradu za prostorski razvoj, in v prostorih Mestne občine Maribor.

(3)Oznake, navedene v 8., 19. in 34. členu, so oznake objektov in ureditev iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.

(1)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta je sestavljeno iz dveh delov: prvi na območju Dogoš velikosti 6,2 ha in drugi na območju Malečnika velikosti 38,8 ha. Celotno ureditveno območje obsega območje visokovodnega nasipa s spremljajočimi ureditvami ter območje prestavitev, rekonstrukcij, zaščite ali nadomestne gradnje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

(2)Območje visokovodnega nasipa z vsemi spremljajočimi ureditvami obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:

-        k.o. Dogoše: 2456/1, 2456/5, 2073, 2075/1, 2076, 2077, 2078, 2079, 2080, 2081, 2082, 2085, 2086, 2087, 2088, 2089, 2090, 2456/16, 2173/2, 2173/1, 2173/3, 2172, 2171/1, 2171/2, 2170, 2169 2167/2, 2167/1, 2166, 2164, 2455/2, 2131, 2132, 2133, 2456/17, 2134, 2130, 2417/2, 2417/1, 2416, 2464, 2465, 2343/18, 2343/5, 2343/23, 2456/4, 2339/4, 2340/6, 2340/2, 2342/1, 2340/7, 2340/4, 2342/14, 2340/1, 2304, 2339/8, 2339/5, 2318/1, 2319/2, 2319/1, 2320/1, 2321/1, 2322, 2323, 2324, 2325, 2326, 2327, 2328, 2329, 2330, 2331, 2332, 2333, 2334, 2335, 2336, 2337, 2338, 2235/2, 2469, 1961/1, 1953/1, 1953/2, 1952, 1951, 1950, 1949/1, 1949/2, 1948, 1947, 1946, 1945, 1944, 1943, 1805/1, 1806/1, 1807/1, 2460;

-        k.o. Orešje: 267/2, 170/3, 170/4, 146/50, 153/2, 146/1, 146/21, 146/23, 146/24, 146/20, 146/36, 146/18, 146/48, 146/49, 146/11, 146/25, 267/3, 267/4, 267/1, 146/26, 146/8, 139/31, 267/6, 139/52, 139/30, 139/29, 139/28, 139/26, 139/50, 139/51, 139/27, 139/37, 139/4, 139/3, 139/56, 139/54, 139/34, 139/53, 139/35;

-        k.o. Pobrežje: 3160/2, 2980/1, 3169/1, 3168/1, 3171/1, 3169/3, 2980/3, 438, 439, 432, 440, 441, 3160/4, 3168/3, 442, 445, 446, 447;

-        k.o. Malečnik: 87/9, 87/2, 146/2, 218/3, 218/1, 87/3, 146/3, 153/11, 218/4;

-        k.o. Zrkovci: 904/1, 306/4, 306/6, 306/1, 269/7, 267/3, 904/3, 306/2.

(3)Območje prestavitev, rekonstrukcij, zaščite ali nadomestne gradnje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in drugih zemljišč oziroma delov zemljišč, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta in na katerih se po izvedbi državnega lokacijskega načrta vzpostavi prejšnje stanje, obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah: a)     prestavitev elektroenergetskega voda:

-  k.o. Dogoše: 70/3, 2456/14, 2456/15, 2456/5, 2172/2; b)     objekti, kjer bodo izvedeni individualni ukrepi protipoplavnega varovanja:

-  k.o. Dogoše: 2074, 62/1, 96/5;

-  k.o. Malečnik: 153/8.

Ureditveno območje, glede na funkcije, obsega: a)     območje visokovodnega nasipa, b)     območje deviacij poti in območje premostitvenih ramp, c)     območje pasu ob nasipu (stični prostor), d)     območje preureditve struge Drave in z njo povezanih ureditev vodnega in obvodnega prostora, e)     območje prestavitve in ureditve komunalne in energetske infrastrukture, f)      območja individualnih ukrepov varovanja, g)     območja začasnih ukrepov.

Dolžina trase je 2647 m. Trasa visokovodnega nasipa poteka po desnem bregu Drave ob naselju Dogoše in ob centralni čistilni napravi Maribor (v nadaljnjem besedilu: CČN). Poteka pretežno po kmetijskih površinah, na dveh krajših odsekih po gozdu in na dveh odsekih povsem ob robu zazidave. Začne se 600 m južno od CČN in konča pri naselju Dogoše ob priključku Ulice Kirbiševih na regionalno cesto. Med km 1+404 in km 1+414 je nasip prekinjen z regionalno cesto Maribor – Vurberk – Ptuj. Na odseku med km 0+627 in km 0+816 funkcijo nasipa prevzame plato CČN, na katerega se nasloni na severni in južni strani. Na odseku med km 1+414 in km 1+484 je zaradi prostorskih omejitev treba izgraditi 2,1 m visoki in 70 m dolgi protipoplavni betonski zid.

(1)Niveleta krone visokovodnega nasipa je minimalno 1 m nad Q100 Drave.

(2)Višina nasipa nad koto terena je od 1 m do 4,2 m, v povprečju 2,2 m.

(3)Karakteristični profil visokovodnega nasipa je predviden s širino krone 2,5 m. Ko poteka trasa po gozdu, se izvede brežine na zračni in vodni strani z naklonom 1: 3, izven gozdnih površin se naklon na zračni strani spreminja od 1: 3 do 1: 5. Ob kapelici se brežine na zračni in vodni strani izvede z naklonom 1: 2.

(1)Za dostope do obdelovalnih površin se ob visokovodnem nasipu zgradi poljske poti širine najmanj 3 m in utrdi z gramoznim nasutjem v debelini 20 cm. Poljske poti se zgradi na odsekih:

-        od km 0+000 do km 0+303 – ob zračni strani nasipa,

-        od km 0+272 do km 0+600 – ob vodni strani nasipa.

(2)Na ostalih odsekih je dostop omogočen na način, kot je bil pred gradnjo nasipa.

(3)Na odsekih križanja poti z visokovodnim nasipom se izvede naslednje prehodne rampe:

-        št. 1, v km 0+282, širine 3 m in dolžine 76 m, gramozirana poljska pot;

-        št. 2, v km 0+836, širine 4 m in dolžine 45 m, makadamska pot;

-        št. 3, v km 1+021, širine 3 m in dolžine 41 m, gramozirana poljska pot;

-        št. 4, v km 1+274, širine 3 m in dolžine 47 m, gramozirana poljska pot;

-        št. 5, v km 1+658, širine 3 m in dolžine 48 m, gramozirana poljska pot;

-        št. 6, v km 2+091, širine 3 m in dolžine 67 m, gramozirana poljska pot.

(1)Strugo Drave se preuredi na odseku 1706 m od Malečniškega mostu dolvodno. Preureditve obsegajo posege na desnem in levem bregu.

(2)Na desnem bregu se izvedejo naslednje preureditve: a)     izvede se širitev pretočnega profila struge med profiloma P5C in P7E. Širitev se izvede tako, da se na odseku med profiloma P5D in P7E ohrani obseg sipine, ki pa se zniža v smeri proti desnemu bregu in se spremeni v golo prodišče. Sipina se oblikuje z blagimi prehodi. Najnižji del sipine je v naklonu približno 1: 3 za 20 cm dvignjen nad poletni minimalni pretok, oziroma za cca. 50 cm nad zimski minimalni pretok. Položnejši del gole sipine se od matice toka dviga v blagem naklonu do predvidene širine struge. Brežino od gole sipine do priključka na raščeni teren se izvede z naklonom 1: 3. Ob desnem robu nizkovodne struge naj se tako med profiloma P5E in P7 ponovno ustvari golo prodišče in zatok. (rokav); b)     selektivno sečnjo zarasti se izvede med profiloma P3B in P5C na območju rokava, ki se ohranja. Odstranitev zarasti in naplavin na območju rokava med profiloma P5E in P7 se izvede tako, da se niveleta rokava postopoma znižuje proti iztoku v profilu P7, kjer se zaključi kot gola sipina z manjšim zatokom v nizkovodnih razmerah; c)     med zaključkom gorvodnega vodnatega rokava v profilu P5C in začetkom poglobljenega dolvodnega rokava v profilu P5E, se vmesno bariero zavaruje z zloženim lomljencem.

(3)Na levem bregu se izvedejo naslednje preureditve: a)     izvede se obnova obstoječega zavarovanja brežine kot dopolnitev kamnite zložbe v dolžini približno 550 m; b)     na območju sedanjih zaraščenih sipin med profiloma P3 in P5E se izvedeta čiščenje in nižanje sipine.

(4)Na območju avtocestnega mostu čez Dravo se v primeru povečane erozije sipine, v sklopu vzdrževalnih del, izvede zaščite stojnih mest v strugi Drave.

Za preprečevanje vdora poplavne vode v objekte se na vratih in oknih treh objektov na območju Dogoš in dveh objektov na območju Malečnika izvede montažne zapore, ki se vgradijo ob napovedi poplave.

(1)Transport materiala za izvedbo zavarovanj in odvoz naplavin se vrši znotraj struge. Ves material z desnega brega se prepelje na levi breg tako, da se čez strugo uredi začasno prehodno rampo 0,50 m nad gladino nizkih vod, za pretok nizkih vod pa vgradi 10 vzporednih cevi Φ 100 cm (po 4 zaporedno), ki se zasujejo z materialom iz naplavin, zasip se komprimira. Po končanih delih se cevi in material za zasip odstranijo do prvotne globine.

(2)Za izvoz materiala na levi breg in odvoz viškov materiala se na brežini na levem bregu uredi izvozno rampo, ki se jo gramozira in utrdi, po končanih delih pa vzpostavi prvotno stanje, vključno s humiziranjem in zatravitvijo. Lokacija izvozne rampe se uskladi z načrtovanimi potmi za gradnjo mostu avtoceste.

V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela tudi načrt krajinske arhitekture.

(1)Na območju Malečnika se vsi prehodi med različnimi nakloni brežin in sipin oblikujejo zvezno, brez ostrih preskokov.

(2)Naklon brežine visokovodnega nasipa na zračni strani in izven gozdnih površin varira in se prilagaja obstoječemu prostoru.

(1)Za zasaditve se izbere izključno avtohtono vegetacijo.

(2)Drevnino se sadi izven telesa nasipa.

(3)Na območju Dogoš se:

-        kjer trasa nasipa poteka čez gozd, obnovi in dosadi poškodovano in uničeno lesno vegetacijo ob nasipu,

-        kjer poteka nasip ob večjih kmetijskih površinah, tudi na vodni strani zasadi posamezne skupine dreves in grmovnic,

-        ob prehodih nasipa v gozd za blažji in naravnejši prehod zasadi drevesa in grmovnice s postopnim višanjem proti starejšemu gozdnemu drevesnemu sestavu,

-        pri poteku nasipa ob živicah, obnovi zaradi gradnje poškodovano vegetacijo in podaljša živice do nasipa ter jih nadaljuje na nasprotni strani nasipa,

-        protipoplavni zid zasadi z vodne strani z avtohtonimi vrstami popenjavk,

-        za vizualno vodenje in umestitev v prostor obsadi rampe,

-        priključek stranske ceste na regionalno cesto označi z linearno zasaditvijo dreves,

-        vizualno poudari razgibanost nasipa, kar se doseže z različno višino vegetacije v konkavah in konveksah nasipa,

-        ohranja poglede proti odprtemu prostoru ter veduto proti Pohorju.

Kjer nasip poteka ob stanovanjskih objektih, se ob nasipu gručasto zasadi drevje v razgibani liniji. Posamezne skupine dreves se razporedi tako, da se omogočijo pogledi na odprti prostor.

(1)Zaradi izgradnje visokovodnega nasipa se prestavi, zamenja oziroma zaščiti komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte in naprave. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, naprav in napeljav poteka v skladu z določbami te uredbe in projektnimi pogoji, ki so v prilogi državnega lokacijskega načrta.

(2)Na območju državnega lokacijskega načrta so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih infrastrukturnih objektov. Posegi na območju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja vodne infrastrukture. Za vse posege na območju državnega lokacijskega načrta se pridobi soglasje lastnika oziroma upravljavca objekta.

(3)V območju državnega lokacijskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev pomožnih energetskih, telekomunikacijskih in komunalnih infrastrukturnih objektov.

Trasa visokovodnega nasipa prečka obstoječi vodovod. V območju visokovodnega nasipa v km 1+818 se jekleno cev DN 168 vodovoda zaščiti. Na vsaki strani nasipa se izvede revizijski jašek, cev obstoječega vodovoda pa v območju nasipa položi v zaščitno jekleno cev Φ 300 mm.

Izdela se načrt zaščite javne kanalizacije in njenih priključkov z naslednjo vsebino: usmeritve s podatki o višini visokih vod za planirano infrastrukturo, ukrepi v primeru poplav, delovanje kanalizacijskega omrežja v času poplav.

Trasa visokovodnega nasipa na več mestih križa elektronergetske vode. Na mestih križanj se izvede naslednje ukrepe:

-        pri križanju z visokonapetostnim električnim vodom 2x400 kV DV Maribor – Kainachtal v km 2+162 se zagotovi predpisane vertikalne in horizontalne odmike in kot križanja;

-        pri križanju s srednjenapetostnimi električnimi vodi 20 kV DV RTP Dobrava – Duplek v km 1+024, 10 kV DV Duplek v km 1+040 in 10 KV DV Duplek v km 1+192 se v križni razpetini zamenja obstoječe drogove z višjimi, možno je izvesti tudi kabelsko križanje;

-        nizkonapetostni električni vod, ki je napajan iz transformatorske postaje v Ulici Kirbiševih in ki ga bo visokovodni nasip v km 2+545 križal, se v dolžini 160 m demontira in nadomesti s kablom v dolžini 300 m po trasi Ulice Kirbiševih in regionalne ceste.

Ureditve struge na območju Malečnika bodo posegale v koridor predvidenega viadukta odseka avtoceste Slivnica – Pesnica, ki prečka strugo Drave in njen inundacijski prostor med profiloma P5D in P6C. Upošteva se vse načrtovane posege zaradi izgradnje mostu avtoceste, ureditev struge pa ne sme zmanjševati stabilnosti mostu avtoceste.

Zgornjo humusno plast se odstrani in deponira tako, da ne pride do mešanja z manj kvalitetnim materialom in do njenega onesnaženja. Ponovno se jo uporabi za prekrivanje nasipov in manj vrednih tal. Za zmanjšanje nevarnosti plazenja tal, krušenja, nenadnih erozij ob nalivih ipd. se nasip med gradnjo sproti zatravlja z avtohtono travno mešanico.

Po končani gradnji se v kar največji možni meri vzpostavi prvotno reliefno oblikovanost (zasipanje jam, odstranitev kupov jalovine, itn.).

V obrežni pas Drave ter v prodišča na desnem bregu se posega v najmanjši možni meri. Če je le možno, se prod s prodišč premešča le znotraj struge Drave. V času gradnje ne sme priti do izlitja ali razsutja tistega materiala v strugo reke in potoka, ki vsebuje nevarne spojine, ki spremenijo osnovne lastnosti vode. Prav tako ne sme priti do izlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo. Pranje gradbenih strojev z vodo iz vodotokov ni dovoljeno. Izvede se vse ukrepe za preprečitev nastanka neprekinjene kalnosti vode (razmere povišane vsebnosti suspendiranih snovi).

(1)Že vzpostavljen monitoring podzemnih voda na lokaciji CČN se nadaljuje. Kolikor bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, se te površine utrdi.

(2)Pri uporabi objektov pod nivojem terena (kleti, garaže, itn.) se upošteva dejstvo, da režim podtalnice ne bo spremenjen.

Sipke materiale, nezaščitene in odkrite površine ter transportne poti se ob sušnih in vetrovnih dnevih vlaži. Zagotovi se zadostno pranje dostopnih asfaltiranih poti.

Gradnja se izvaja med 7. in 19. uro, v nočnem času pa le v primeru neodložljivih vzdrževalnih in drugih del, ki so s stališča varovanja imetja in življenja nujna. V primeru preseganja predpisanih ravni hrupa v času gradnje se postavi premične protihrupne panoje, prebivalce pa zadostno in primerno obvesti.

(1)Gradnja na območju Malečnika se ne izvaja na daljšem odseku in na obeh bregovih istočasno. Nižanje sipin se izvaja fazno.

(2)Količino in vrsto vegetacije, ki se lahko odstrani, in način njene odstranitve se pred gradnjo določi skupaj s predstavniki pristojnega Zavoda za varstvo narave. Uničeno in poškodovano lesno zarast se nadomesti z istovrstno že v prvi sadilni sezoni.

(3)Gradnja se izvaja izven paritvene sezone in gnezditvenega časa, gradnja v reki Dravi pa tudi izven drstitvene sezone (od septembra do oktobra). Med gradnjo ne sme priti do uničevanja drstišč, ki so posebej zavarovana z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo. Prepreči se selitev rib na predele gradnje. Tri tedne pred pričetkom gradnje se obvesti Ribiško družino Maribor in jih seznani s predvidenim potekom del. Ribiška družina je dolžna izloviti vse ribe in piškurje na predelu gradbenih del in jih preseliti v neprizadete dele istega vodotoka.

(4)Pri nadzoru nad gradnjo se zagotovi sodelovanje biologa. Izdela se ekspertno študijo o ribah in dvoživkah ter ornitološko strokovne mnenje, na osnovi katerih se določi možne ukrepe in način izvedbe, ki bodo zagotovili ohranitev ribjega drstišča in v največji možni meri tudi ohranitev pomembnih habitatov ostalih vrst.

Gradbišče se organizira tako, da je zasedenost kmetijskih zemljišč čim manjša in da je možen dostop do neprizadetih kmetijskih zemljišč. Na območju, kjer trasa nasipa poteka ob kmetijskih pridelovalnih površinah, se zagotovi stalno vlažnost odprtih gradbenih površin. Gradnja visokovodnega nasipa poteka čimbolj izven časa najbolj intenzivnih poljskih opravil.

Med posegom drevje za posek označi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju z izvajalcem naravovarstvenega nadzora. Izkopane zemljine, morebitne štore in drugi material ni dovoljeno deponirati v gozdu. Prepreči se nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti. S sanacijo gozdnega roba se prične že v času gradnje. Novo nastali ali zaradi gradnje poškodovani gozdni rob se ustrezno sanira v prvi sadilni sezoni s saditvijo drevesnih in plodonosnih grmovnih vrst. Omogoči se nemoteno spravilo lesa, ohrani se obstoječe ali uredi nove dostope v gozdove.

Predvideni posegi segajo na območji Krajinskega parka Drava in naravnega spomenika Drava – stara struga. Pristojno naravovarstveno službo se vključi v faze izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, med gradnjo pa zagotovi naravovarstveni nadzor.

(1)Kapelico ob Dupleški cesti 328 v Dogošah (EŠD 13567) se med gradnjo nasipa v njeni neposredni bližini zavaruje pred nevarnostjo poškodb. Za ureditev območja ob kapelici se izdela načrt krajinske arhitekture, ki bo določil primerno zasaditev in ureditev dostopne poti, k načrtu pa se pridobi kulturnovarstvene pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na kapelici se izvaja monitoring v času med posegom in po njem zaradi možnosti posedanja objekta, zasipavanja kot posledice erozije nasipa, ipd.

(2)Gradbišče, trajne in začasne deponije materiala ter transportne poti ne smejo posegati v območja varstva kulturne dediščine.

(3)Investitor zagotovi na ureditvenem območju oziroma na območju posegov izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj odkritih najdišč vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki in stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Pred začetkom del se izdela fotografsko in video dokumentacijo kulturne dediščine po navodilih pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(4)Pred pričetkom del se pravočasno obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Intervencijske poti ne smejo biti prekinjene in morajo biti brez ovir. Oskrba s požarno vodo ne sme biti motena. Zagotovi se primerne dostope do vodne gladine (vsi nivoji) na ustreznih razmakih oziroma primernih lokacijah zaradi možnih odjemov vode zaradi gašenja, možnih reševanj iz vodotoka in za opravljanje vzdrževalnih del. Dostopi se zagotovijo z levega brega na območju Malečnika; na območju Dogoš pa preko ramp do obstoječe struge.

(1)Za gradnjo visokovodnega nasipa je treba zagotoviti ca. 66000 m 3 materiala. Del bo pridobljen na samem območju nasipa, kot višek nenosilnega materiala, del pa iz stranskega odvzema. V primeru sočasne gradnje avtocestnega odseka Slivnica – Pesnica in vodnogospodarskih ureditev je del viškov materiala iz avtoceste možno uporabiti za vgradnjo v visokovodne nasipe.

(2)Pri gradnji v strugi Drave na območju Malečnika nastane 64790 m 3 viškov materiala – odkopanih naplavin, ki se začasno deponirajo na levem bregu, izven struge Drave.

(3)Na vseh območij deponij se po končani gradnji vzpostavi prvotno stanje.

(1)Po določitvi omrežja kolesarskih poti v Mestni občini Maribor je možno traso visokovodnega nasipa in poljske poti ob njem vključiti kot del kolesarskih poti. Pri tem se krono nasipa in poljske poti utrdi tako, da bo zagotovljeno varno in udobno kolesarjenje ter predhodno pridobi soglasje upravljavca nasipa.

(2)Nad obstoječim zavarovanjem brežine na levem bregu Drave v območju Malečnika pod predvidenim viaduktom avtoceste se lahko uredita sprehajalna in kolesarska pot. Pri tem se predhodno pridobi soglasje upravljavca vodnega zemljišča.

(1)Načrtovani poseg se lahko razdeli v hidro-tehnično zaključene funkcionalne celote, ki se lahko izvajajo zaporedno oziroma etapno.

(2)Gradnja visokovodnega nasipa se izvaja dolvodno. Lahko se izvede v dveh etapah:

-        I. etapa: pričetek gradnje v km 2+647 dolvodno proti regionalni cesti Maribor – Duplek – Vurberk in dalje do CČN;

-        II. etapa: izgradnja visokovodnega nasipa od CČN dolvodno do km 0+000.

(3)Ureditve struge Drave na območju Malečnika se zaradi zmanjšanja in omilitev vplivov na okolje ne izvajajo na daljšem odseku in istočasno na obeh bregovih. Ureditev struge se izvaja v treh etapah, ki obsegajo izvedbo naslednjih del:

-        I. etapa – izvedba prehodne rampe preko struge ter selektivno čiščenje zarasti na zgornjem delu rokava na desnem bregu, čiščenje zarasti in odkop ter odvoz naplavin (21.856 m 3) iz struge na spodnjem delu rokava ter zavarovanje naravne bariere med obema deloma (272 m 3 lomljenca). Vsi transporti potekajo vzdolž rokava ter nato preko prehodne rampe na levi breg in od tam na deponijo;

-        II. etapa – posek zarasti in nižanje sipine na desnem bregu, odvoz zarasti in naplavin (24.387 m 3) na levi breg in od tam na deponijo ter odstranitev prehodne rampe preko struge;

-        III. etapa – obnova obrežnega zavarovanja na levem bregu v dolžini cca 550 m (2.640 m 3 lomljenca) in čiščenje sipine med P 3 in P 5E odvoz zarasti in 18.547 m 3 naplavin).

(4)Vodnogospodarske ureditve na območju Malečnika in izgradnja visokovodnega nasipa na območju Dogoš se lahko izvajajo časovno neodvisno ene od drugih.

V skladu z Uredbo o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Slivnica – Pesnica (Uradni list RS, št. 41/98, 72/00, 68/02, 110/02 – ZUreP-1 in 72/04) bo Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., (v nadaljnjem besedilu: DARS, d.d.) investitor vodnogospodarskih ureditev v strugi Drave na območju Malečnika v dolžini 1000 m in zaščite stojnih mest avtocestnega mostu, v kolikor bi prišlo do erodiranja sipine. Sporazum med DARS, d.d., in Ministrstvom za okolje in prostor bo sklenjen do pridobitve gradbenega dovoljenja za vodnogospodarske ureditve.

Investitor zagotovi celosten načrt in izvajanje monitoringa za področja, ki jih določa Poročilo o vplivih na okolje. Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upošteva že izvedene meritve ničelnega stanja, določbe te uredbe ter smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, vode, zraka, živega sveta, hrupa) se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi verodostojna informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja se zavaruje tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni, investitor pa poskrbi za dostopnost podatkov. Investitor na podlagi podatkov, pridobljenih iz monitoringa, izvede dodatne zaščitne ukrepe.

(1)Za gradbišče in transportne poti se v največji možni meri uporabi obstoječo infrastrukturo in manipulativne površine. V primeru formiranja gradbiščne baze, mora biti le-ta izven območij naravnih vrednot, naravne dediščine, kulturne dediščine in drugih varovanih območjih in ne sme biti locirana v ali ob naseljih.

(2)Gradbišča se zavaruje tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.

Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev tudi:

-        pred začetkom del se pravočasno obvesti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentira obstoječe objekte in naprave ter uskladi vse posege v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;

-        pred začetkom gradnje je treba izdelati načrt ravnanja v primeru nesreč (razlitje, požar) za omejitev širjenja škodljivih snovi v prostor in njihovo odstranitev. Za primere razlitja nevarnih tekočin je potrebno onesnaženi material (npr. onesnažena tla) preiskati in določiti način ukrepanja. Preiskave izvede ustrezna inštitucija pooblaščena s strani Ministrstva za okolje in prostor z namenom, da se skladno s pravilnikom, ki ureja ravnanje z odpadki, opredeli pravilni način deponiranja;

-        zagotovi se nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;

-        zagotovi ali nadomesti se dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč, rekreativnih con in območij turističnega pomena;

-        zagotovi se varno odvijanje prometa brez zastojev;

-        v času gradnje se zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb;

-        v času gradnje se zagotovi spremljanje in nadzor stanja na gradbišču;

-        uporablja se tehnično brezhibne gradbene stroje in transportna sredstva, uporablja se materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje, uporablja se delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup in emisijskimi normami za vibracije;

-        vse objekte in naprave se med gradnjo ustrezno zaščiti in uredi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanira, sanacija vidnih poškodb poteka sproti;

-        po končani gradnji se na območjih gradbišč in začasnih deponij vzpostavi prvotno stanje;

-        v najkrajšem možnem času se odpravi vse morebitne negativne posledice in poravna vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi gradnje in obratovanja;

-        investitor organizira izlov rib in piškurjev v dogovoru z ribiško družino in krije vse stroške, ki bodo pri tem nastali;

-        poskrbeti za primopredajo vseh vodnogospodarskih ureditev, ureditev poti, komunalnih vodov in drugih naprav, katerih ne bo prevzel v upravljanje in pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo upravljavcem;

-        v času gradnje zagotoviti kontinuiran geološko-geomehanski nadzor;

-        po izgradnji informirati lokalno prebivalstvo o učinkih realiziranih posegov.

(1)Vse stacionaže in dimenzije ter načini oblikovanja navedeni v tej uredbi, se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju hidroloških, geoloških, geomehanskih ali drugih značilnosti vgradnega materiala poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, vodarskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(3)Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati pristojni nosilci urejanja prostora.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Dolgoročni plan Občine Maribor za obdobje 1986-2000 (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/86, 16/87 in popravek 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/00, 2/01 in 23/02);

-        Družbeni plan Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (Medobčinski uradni vestnik, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/00, 2/01 in 23/02).

(2)Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje iz 3. člena te uredbe prenehajo uporabljati določbe:

-        Uredbe o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Slivnica – Pesnica (Uradni list RS, št. 41/98, 72/00 in 72/04), ki se nanašajo na zemljišča s parcelnimi številkami 146/49, del 146/48, 146/21, del 146/23, del 146/18, 146/20, 267/3, del 146/26, 267/6, 139/52, 139/50, 139/51, 139/4 in 139/3, vse k.o. Orešje,

-        Lokacijskega načrta za centralno čistilno napravo Maribor (MUV, št. 19/99),

-        Prostorsko ureditvenih pogojev za območje UZ mesta Maribor (MUV št. 26/98, 2/02) in

-        Prostorsko ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Maribor za območje Mestne občine Maribor (MUV št. 11/93, 26/98, 11/00, 2/01).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-71/2005/5 Ljubljana, dne 21. julija 2005. EVA 2005-2511-0087 Vlada Republike Slovenije Janez Janša l.

r. Predsednik