Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1F)

V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 124/00, 109/01, 108/02 in 135/03) se v tretji alinei točke d) prvega odstavka 4. člena črta besedilo »dodatka za rekreacijo ali pravica do enkratnega«.

V drugem odstavku 47. člena se številka »150.« nadomesti s številkama »150.a in 150.b«.

V tretjem odstavku 48. člena se številka »150.« nadomesti s številkama »150.a in 150.b«.

V 53. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Polna starost iz prejšnjega člena se zniža za toliko mesecev, kolikor jih je zavarovanec pridobil na račun štetja zavarovalne dobe s povečanjem.«. Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V drugem odstavku 57. člena se številka »150.« nadomesti s številkama »150.a, 150.b«.

Četrti odstavek 123. člena se nadomesti z novima četrtim in petim odstavkom, ki se glasita: »(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena, se lahko vdovi oziroma vdovcu, če je to zanj ugodneje, poleg starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi 15% zneska vdovske pokojnine, ki mu gre po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po tem zakonu, vendar največ do zneska v višini 15% povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu.

(5)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se vdovi oziroma vdovcu ne izplača dela vdovske pokojnine oziroma se del vdovske pokojnine zmanjša tako, da skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne presega starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.«. Doda se šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Zgornja meja za izplačilo dela vdovske pokojnine, določena v četrtem odstavku tega člena, se usklajuje po 150.a in 150.b členu tega zakona.«.

Za VI. poglavjem se doda VI.a poglavje in 136.b, 136.c, 136.č in 136.d členi, ki se glasijo:

(1)Letni dodatek se določi v dveh različnih višinah tako, da prejmejo: – višji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska osnove iz 57. člena tega zakona; – nižji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek osnove iz 57. člena tega zakona; – nižji znesek uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98; ZPIZ), veljavnem do vključno 31. 12. 1999 ter uživalci delne invalidske pokojnine, nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost.

(2)Uživalcem denarnih prejemkov iz tretje alinee prejšnjega odstavka se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače oziroma niso vključeni v obvezno zavarovanje, ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.

(3)Letni dodatek se ne izplača uživalcem delne invalidske pokojnine iz 58. člena in pokojnine iz drugega odstavka 178. člena tega zakona.

Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu, uživalcem družinskih oziroma vdovskih pokojnin, katerim se družinska oziroma vdovska pokojnina izplačuje ločeno, se znesek letnega dodatka, določen v prejšnjem členu, izplača v sorazmernem delu.

(1)Uživalcem pokojnine oziroma nadomestila iz prvega odstavka 136.b člena tega zakona, ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine oziroma nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu.

(2)Na enak način se izplača letni dodatek tudi upravičencem, ki jim pravica do pokojnine oziroma nadomestila preneha do konca meseca, v katerem se izplača letni dodatek. Kot mesec uživanja prejemka se šteje mesec, v katerem jo je upravičenec prejemal najmanj 15 dni.

(1)Letni dodatek se izplača skupaj z izplačilom rednih pokojnin za mesec maj. Zavod lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, v izjemnih primerih izplača letni dodatek v dveh obrokih oziroma kasneje.

(2)V primeru, da je pravica do pokojnine oziroma nadomestila priznana po roku iz prejšnjega odstavka, se letni dodatek upravičencem izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine oziroma prvega nadomestila.

(3)Razlika med zneski iz prvega odstavka tega člena in zneski dodatka za rekreacijo, ki so bili v letu 2005 že izplačani pred uveljavitvijo tega zakona, se izplača najkasneje ob koncu prvega meseca po mesecu, v katerem začne veljati ta zakon.«.

150. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pokojnine se usklajujejo glede na rast zneska povprečne mesečne plače, izplačane zaposlenim pri pravnih osebah, ki ga Statistični urad RS objavlja v Uradnem listu RS (v nadaljnjem besedilu: povprečna plača).

(2)Osnova za uskladitev pokojnin je pokojnina, ki upravičencu pripada za mesec pred mesecem, v katerem se izvede uskladitev oziroma ob odmeri, če je odmerjena v mesecu izvedbe uskladitve.

(3)Uskladitev pokojnin iz prvega odstavka tega člena velja od 1. januarja leta, v katerem se opravi uskladitev.«.

150.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pri izplačilu pokojnin za februar se pokojnine uskladijo največ za toliko odstotkov, za kolikor je povprečna plača za preteklo koledarsko leto porasla v primerjavi s povprečno plačo za koledarsko leto pred tem.

(2)Pri izračunu odstotka uskladitve pokojnin v februarju se upošteva odstotek uskladitve pokojnin, ki je bila v skladu s 150.b člena tega zakona opravljena v novembru preteklega leta. Izračun odstotka uskladitve se opravi tako, da se povprečno plačo za obdobje januar–december preteklega leta deli s povprečno plačo za obdobje januar–september tega leta.

(3)Odstotki uskladitve pokojnin v obdobjih, določenih s tem členom, se izračunavajo na podlagi sprememb najnižje pokojninske osnove, veljavne v teh obdobjih.«.

150.b člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pri izplačilu pokojnin za november se pokojnine uskladijo za toliko odstotkov, za kolikor je povprečna plača za obdobje januar–september tekočega leta porasla v primerjavi s povprečno plačo za obdobje januar–december predhodnega leta.

(2)Pokojnine se po prejšnjem odstavku uskladijo največ za toliko odstotkov, da povprečen mesečni porast najnižje pokojninske osnove, veljavne v tekočem letu, po opravljeni februarski in novembrski uskladitvi, v primerjavi z mesečnim povprečjem te osnove, veljavne v preteklem letu, ne preseže z jesensko napovedjo ocenjenega porasta povprečne plače, za obdobje januar–december tekočega leta v primerjavi z njenim povprečjem za obdobje januar–december preteklega leta.«.

153. člen se spremeni tako, da se glasi: Znesek letnega dodatka se v vsakem koledarskem letu uskladi najmanj za toliko odstotkov, kot je za uskladitev regresa za letni dopust določeno za zaposlene v javnem sektorju.«.

183. člen se črta.

184. člen se črta.

209. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Osnova iz druge alinee prvega odstavka 207. člena tega zakona (v nadaljevanju: zavarovalna osnova) se za samozaposlene in kmete določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in sicer: – če dosežena davčna osnova ne preseže minimalne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, najmanj v višini minimalne plače; – če je davčna osnova med zneskom minimalne letne plače in povprečno letno plačo, najmanj v višini 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova; – če je davčna osnova med eno in enoinpolkratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 90% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova; – če je davčna osnova med enoinpolkratno in dvakratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 1,2 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova; – če je davčna osnova med dvakratno in dvainpolkratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 1,5 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova; – če je davčna osnova med dvainpolkratno in trikratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 1,8 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova; – če je davčna osnova med trikratno in triinpolkratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 2,1 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova; – če je davčna osnova nad triinpolkratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 2,4 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova.

(2)Uvrstitev v zavarovalno osnovo se določi na podlagi zadnje odmerne odločbe o davku iz dejavnosti oziroma zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti oziroma zadnje odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni plači oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Kot povprečna plača iz tega člena se šteje zadnji objavljeni podatek Statističnega urada Republike Slovenije.

(3)Prispevki se plačujejo od osnov, ki veljajo v tekočem obdobju.

(4)Zavarovanec se lahko zavaruje tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen skladno s prvim odstavkom tega člena, vendar največ od zneska v višini 2,4 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določi zavarovalna osnova.

(5)Zavarovanec se ob vstopu v zavarovanje zavaruje najmanj od zneska osnove iz prve alinee prvega odstavka tega člena.

(6)Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu, in bi plačevanje prispevkov od osnove iz drugega odstavka tega člena ogrozilo njegovo nadaljnje poslovanje, lahko zahteva znižanje zavarovalne osnove, vendar največ do zneska iz druge alinee prvega odstavka tega člena. O zahtevi odloči zavod.

(7)Zavarovanci iz pete, šeste, sedme, devete in enajste alinee prvega odstavka 34. člena tega zakona plačujejo prispevke od polovice zavarovalne osnove iz druge alinee prvega odstavka tega člena.

(8)Podrobnejše določbe o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove in drugih postopkih določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo.«.

V drugem odstavku 210. člena se besedilo »najnižje pokojninske osnove iz 48. člena tega zakona, povečane za davke in prispevke, po stopnjah, določenih skladno s tretjim odstavkom 47. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »v višini 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova«.

221. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz 198. in 420. člena tega zakona v pokojninsko dobo je enaka znesku povprečne plače zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.

(2)Osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od zneska v višini 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.

(3)Če zavarovanec v zadnjem koledarskem letu pred vložitvijo zahteve ni prejel plače najmanj za šest mesecev, se osnova iz prvega odstavka tega člena določi v znesku v višini 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.

(4)Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz prvega odstavka 198. člena tega zakona, za katera prispevek še ni bil plačan, je znesek v višini 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.«.

228. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčna uprava Republike Slovenije opravlja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pobira, izterjuje, odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda ter v roku treh let od uveljavitve tega zakona vzpostavi in vodi evidence o prispevkih, ki so jih izplačevalci plač ali nadomestil plačali za vsakega zavarovanca.

(2)Za način izterjave zapadlih prispevkov, nadzor nad plačevanjem in obračunavanjem prispevkov, zastaranje in zamudne obresti se smiselno uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.«.

229. člen se spremeni tako, da se glasi: Izplačevalci plač oziroma nadomestil morajo plačati prispevke po tem zakonu ob izplačilu plače oziroma nadomestila za vsakega posameznega zavarovanca.«.

V naslovu 230. člena se črtata besedi »oziroma vračilo«. Dosedanji prvi, drugi, tretji in četrti odstavek se nadomestijo z novimi prvim, drugim, tretjim, četrtim, petim in šestim odstavkom, ki se glasijo: »(1) V primerih, ko je obveznost plačila prispevkov ugotovljena za nazaj, se prispevki obračunajo po prispevnih stopnjah, veljavnih na dan plačila obveznosti.

(2)Kadar se prispevki za nazaj plačujejo od plače ali nadomestila, je osnova za obračun prispevkov iz prejšnjega odstavka mesečna plača iz obdobja, na katero se nanaša. Od te osnove obračunani prispevki se valorizirajo na dan plačila prispevkov tako, da se povečajo za porast povprečnih plač od meseca v koledarskem letu, na katerega se osnova nanaša, do predpreteklega meseca pred mesecem plačila prispevkov. Če se plača nanaša na koledarsko leto, se od nje obračunani prispevki valorizirajo na dan plačila tako, da se povečajo od vključno naslednjega januarja po tem letu do predpreteklega meseca pred mesecem plačila prispevkov.

(3)V primerih iz prejšnjega odstavka, ko ni podatkov o plači iz obdobja, na katero se nanaša, se prispevki obračunajo od 60% zneska povprečne plače iz tega obdobja in se povečajo na način iz prejšnjega odstavka.

(4)V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena so zavarovanci zavezanci za plačilo prispevka zavarovanca, obračunanega brez povečanja iz drugega odstavka tega člena od določenih osnov, zavezanci za plačilo zneska povečanja prispevka zavarovanca pa izplačevalci plač ali nadomestil. Zavezanci za plačilo prispevka delodajalca so izplačevalci plač ali nadomestil.

(5)Kadar se prispevki za nazaj obračunajo od zavarovalne osnove, se obračunajo od najnižje mesečne osnove za posamezno vrsto zavarovanja, veljavne v obdobju, na katero se prispevek nanaša. Od te osnove obračunani prispevki se povečajo na način iz drugega odstavka tega člena.

(6)Zavezanec je dolžan plačati prispevke iz drugega odstavka tega člena v roku 30 dni od dokončnosti odločbe, s katero je ugotovljeno obdobje zavarovanja, oziroma od datuma vložitve prijave v zavarovanje, če takšna odločba ni bila izdana.«. Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.

Za 230. členom se dodata 230.a in 230.b člena, ki se glasita:

(1)Če so bili v primerih iz prvega odstavka prejšnjega člena prispevki plačani, kljub določbam tega zakona, od osnov, veljavnih na dan plačila, se te osnove pri določitvi pokojninske osnove preračunajo na raven leta, na katero se nanašajo.

(2)Če se je plačilo prispevkov nanašalo na mesečni znesek, se osnove iz prejšnjega odstavka preračunajo glede na gibanje povprečnih plač od predpreteklega meseca pred mesecem plačila prispevkov do meseca v koledarskem letu, na katerega se nanašajo. Če se plačilo prispevkov nanaša na koledarsko leto, pa se osnove iz prejšnjega odstavka preračunajo glede na gibanja povprečnih plač od predpreteklega meseca pred mesecem plačila prispevkov do vključno januarja pred letom, na katerega se nanašajo.

Vračilo prispevkov se izvaja po predpisih, ki veljajo za vračilo preveč ali neupravičeno plačanih davkov.«.

V četrtem odstavku 236. člena se besedilo »skupščina zavoda« nadomesti z besedilom »svet zavoda«.

Drugi in tretji odstavek 253. člena se spremenita tako, da se glasita: »(2) O pravicah iz obveznega zavarovanja, ki se uveljavljajo z uporabo mednarodnih sporazumov in o transferju pokojnin odloča: – na prvi stopnji – območna enota zavoda; – na drugi stopnji – enota na sedežu zavoda.

(3)Odločbe iz prvega in drugega odstavka tega člena izdaja predstojnik pristojne enote zavoda.«.

V petem odstavku 254. člena se črta besedilo »enote na sedežu zavoda«.

266. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavlja 27 članov, od tega: – 10 članov imenuje Vlada Republike Slovenije; – 6 članov imenujejo sindikati, reprezentativni za območje države, od tega lahko imenujejo zveze ali konfederacije, ki so po registru reprezentativnih sindikatov reprezentativne za območje države, najmanj enega predstavnika; – 4 člane imenujejo delodajalska združenja na ravni države; – 5 članov imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države; – 1 člana imenuje organizacije delovnih invalidov na ravni države; – 1 člana izvolijo delavci zavoda.

(2)Svet zavoda izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika.

(3)Mandat članov sveta zavoda, predsednika in namestnika predsednika traja štiri leta.

(4)Svet zavoda opravlja naslednje naloge: – sprejema kriterije za določitev različnih prispevnih stopenj prispevka za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni; – sprejema kriterije za odpis, delni odpis ter obročno plačevanje prispevkov; – spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov; – odloča o uskladitvah pokojnin in drugih pravic iz tega zakona; – odloča o višini letnega dodatka; – sprejema programe dejavnosti, finančni načrt, zaključni račun ter poslovna poročila zavoda; – določa način uporabe sredstev za pokojninsko zavarovanje; – določa način uporabe sredstev za invalidsko zavarovanje; – odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga ter možnosti za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov; – imenuje in razrešuje generalnega direktorja zavoda; – sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja in druge splošne akte zavoda.

(5)Svet zavoda sprejema izvršilne akte, s katerimi ureja vprašanja obveznega zavarovanja iz tega zakona, za katera ni izrecno določena pristojnost državnih organov.

(6)Izvršilni akti iz prejšnjega odstavka se začnejo uporabljati, ko k njim da soglasje minister, pristojen za delo.«.

267. člen se črta.

V tretjem odstavku 268. člena se beseda »skupščina« nadomesti z besedo »svet«.

Drugi odstavek 269. člena se spremeni, tako da se glasi: »(2) Statut zavoda določa način imenovanja in izvolitve članov sveta zavoda, njegovega predsednika in namestnika, konstituiranje, pristojnosti, organizacijo in način njegovega delovanja, organizacijo službe zavoda in položaj delavcev zavoda, njihova delovna razmerja in materialni položaj ter druga vprašanja.«.

V drugem in tretjem odstavku 270. člena se besedilo »skupščine in upravnega odbora« oziroma »skupščina ali upravni odbor« nadomesti z besedo »sveta« oziroma »svet«.

Napovedni stavek drugega odstavka 402. člena se dopolni tako, da se za besedo »starosti« doda besedilo »za pridobitev pravice do starostne pokojnine«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: text="»(3) V prehodnem obdobju znašajo najnižje možne polne starosti za zavarovance (moški) po stopnjah povečanja: +----+-----+-----+-----+-----+-----+ | |12/18|12/17|12/16|12/15|12/14| +----+-----+-----+-----+-----+-----+ |2000| 45,5| 47 | 49 | 51 | 53,5| +----+-----+-----+-----+-----+-----+ |2001| 46,5| 48 | 50 | 52 | 54,5| +----+-----+-----+-----+-----+-----+ |2002| 47,5| 49 | 51 | 53 | 55,5| +----+-----+-----+-----+-----+-----+ |2003| 48,5| 50 | 52 | 54 | 56,5| +----+-----+-----+-----+-----+-----+ |2004| 49,5| 51 | 53 | 55 | 57,5| +----+-----+-----+-----+-----+-----+ |2005| 50,5| 52 | 54 | 56 | 58,5| +----+-----+-----+-----+-----+-----+ |2006| 51,5| 53 | 55 | 57 | 59,5| +----+-----+-----+-----+-----+-----+ |2007| 52,5| 54 | 56 | 58 | 60,5| +----+-----+-----+-----+-----+-----+ |2008| 53,5| 55 | 57 | 59 | 61,5| +----+-----+-----+-----+-----+-----+ |2009| 54,5| 56 | 58 | 60 | 62,5| +----+-----+-----+-----+-----+-----+ |2010| 55 | 56,5| 58,5| 60,5| 63 | +----+-----+-----+-----+-----+-----+.«" Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

428.b člen se črta.

V 445. členu se datum »1. 1. 2006« nadomesti z datumom »1. 1. 2009«.

(1)Ne glede na določbo novega petega odstavka 123. člena zakona se vdovi ali vdovcu v prehodnem obdobju ne izplača dela vdovske pokojnine oziroma se del vdovske pokojnine zmanjša tako, da skupno izplačilo starostne ali invalidske pokojnine in dela vdovske pokojnine ne presega: – v letu 2005 zneska povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu; – v letu 2006 zneska 1,5 povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu; – v letu 2007 zneska 2 povprečnih mesečnih pokojnin, izplačanih v državi v predhodnem koledarskem letu; – v letu 2008 zneska 3 povprečnih mesečnih pokojnin, izplačanih v državi v predhodnem koledarskem letu, vendar pa ne sme znašati več kot znesek starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe; – od 1. 1. 2009 zneska starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.

(2)Meja za skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine iz prejšnjega odstavka se usklajuje po 150.a in 150.b členu tega zakona.

(1)Ne glede na določbe VI.a poglavja se letni dodatek za leto 2005 določi: – uživalcem pokojnin, katerih pokojnina je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska osnove iz 57. člena zakona, v znesku 79.401 tolarjev; – uživalcem pokojnin, katerih pokojnina v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek osnove iz 57. člena zakona, v znesku 48.241 tolarjev; – uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja, priznanih po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98; ZPIZ) ter uživalcem delne invalidske pokojnine, nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost, v znesku 48.241 tolarjev.

(2)Uživalcem denarnih prejemkov iz tretje alinee prejšnjega odstavka se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače oziroma niso vključeni v obvezno zavarovanje, ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.

Ne glede na prvi odstavek 150.b člena zakona se pri izplačilu pokojnin za november 2005 pokojnine izjemoma uskladijo za razliko med porastom povprečne plače za obdobje januar–september 2005, v primerjavi s povprečno plačo za obdobje januar–december 2004 in porastom pokojnin po uskladitvi od 1. marca 2005 dalje, ugotovljeno tako, da se indeks porasta plač deli z indeksom porasta pokojnin. Uskladitev pokojnin velja od 1. oktobra 2005.

(1)Svet zavoda se konstituira v skladu z določbo 24. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Skupščina in upravni odbor zavoda, ki delujeta ob uveljavitvi tega zakona, delujeta še naprej v isti sestavi do konstituiranja prvega sveta zavoda po tem zakonu.

(1)Zavod mora uskladiti statut in druge splošne akte zavoda najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Statut in drugi splošni akti zavoda, ki so se uporabljali do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo še naprej, do sprejema novih, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 172-01/89-2/332 Ljubljana, dne 15. julija 2005. EPA 222-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med. l. r.