Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda

S tem pravilnikom se v skladu s prvo alineo prvega odstavka 5. člena in prilogo II Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/60/ES) in predpisom, ki določa metodologijo za določanje vodnih teles površinskih voda, določijo:

-       vodna telesa površinskih voda, njihova vrsta in razvrstitev v tipe,

-       umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter

-       imena in šifre posameznih vodnih teles površinskih voda.

Pojmi po tem pravilniku imajo naslednji pomen:

1.hidroekoregija je pokrajinsko območje celinskih voda, ki ga označujejo različni abiotski in biotski dejavniki in je odraz geoloških, geomorfoloških, hidrografskih, hidroloških in geografskih posebnosti območja, zaradi katerih se je izoblikovala določena vodna flora in favna;

2.sistem B je sistem za opredeljevanje tipov površinskih voda, določen v oddelku 1. 2. priloge II Direktive 2000/60/ES.

(1)Samostojna vodna telesa površinskih voda se določijo za:

-       vodotoke s prispevno površino, večjo od 100 km 2,

-       naravna jezera s površino vodne gladine, večjo od 0,5 km 2,

-       morje in somornice,

-       umetne kanale, daljše od 3 km, in

-       vodne zadrževalnike na rekah in umetne ojezeritve s površino gladine, večjo od 0,5 km 2.

(2)Vodotoki ali njihovi deli, ki ne ustrezajo merilom iz prve alinee prejšnjega odstavka, so priključeni vodnim telesom vodotokov, v katera se stekajo.

Vodna telesa površinskih voda se določijo na osnovi:

-       tipov površinske vode, ki so določeni glede na meje hidroekoregij za celinske vode in ekoregij za morje in somornice ter glede na abiotske deskriptorje,

-       pomembnih hidromorfoloških sprememb površinske vode ali njenega dela,

-       presihanja,

-       pomembnih antropogenih fizičnih sprememb hidromorfoloških značilnosti površinske vode ali njenega dela in

-       pomembno različnega stanja površinske vode ali njenega dela.

(1)Tipi vodotokov so opredeljeni z obveznimi deskriptorji sistema B: geološka podlaga in velikost prispevne površine ter deskriptorjem hidroekoregija. Pri opredelitvi hidroekoregij so upoštevani obvezni deskriptorji: nadmorska višina, zemljepisna širina in zemljepisna dolžina.

(2)Tipi jezer so opredeljeni z obveznimi deskriptorji sistema B: nadmorska višina, povprečna globina, geološka podlaga, velikost in deskriptorjem hidroekoregija ter izbirnima deskriptorjema: zadrževalni čas in presihanje. Pri opredelitvi hidroekoregij sta upoštevana obvezna deskriptorja: zemljepisna širina in zemljepisna dolžina.

(3)Tipi obalnega morja so opredeljeni z obveznimi deskriptorji sistema B in izbirnimi deskriptorji: povprečna globina, hitrost toka, izpostavljenost valovom, značilnosti mešanja, zadrževalni čas in prevladujoča sestava substrata.

(4)Tipi somornic so opredeljeni z obveznimi deskriptorji sistema B in izbirnimi deskriptorji: povprečna globina, hitrost toka, izpostavljenost valovom, značilnosti mešanja in prevladujoča sestava substrata.

(1)Vodna telesa površinske vode, ki so nastala kot posledica fizičnih posegov v okolje na območjih, kjer površinska voda predhodno ni obstajala, so opredeljena kot umetna vodna telesa.

(2)Kandidati za močno preoblikovana vodna telesa so vodna telesa površinskih voda, ki:

-       imajo očitno in bistveno spremenjene hidrološke in morfološke značilnosti glede na naravne razmere,

-       so te spremembe trajne in so posledica določenih vrst človekove dejavnosti ali rabe vode ali prostora, ali pa so neizbežno potrebne za izvajanje določene rabe in

-       vodno telo zaradi teh sprememb ne dosega biološke kakovosti, ki je ustrezna za doseganje dobrega ekološkega stanja.

(3)Močno preoblikovana vodna telesa se določijo izmed kandidatov za močno preoblikovana vodna telesa po preskusu, ali:

-       bi imele spremembe hidromorfoloških značilnosti tega vodnega telesa, ki bi bile potrebne za dobro ekološko stanje, pomembne škodljive učinke na širše okolje, urejanje voda, varstvo pred poplavami, izsuševanje, dejavnosti, povezane z rabo voda, ali druge, enako pomembne dejavnosti trajnostnega razvoja;

-       se koristnih ciljev, katerim so namenjene umetne ali spremenjene značilnosti vodnega telesa, zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stroškov, ne da ustrezno doseči na druge načine, ki bi imeli manjše škodljive vplive na okolje.

Ne glede na določbe prvega odstavka 3. člena tega pravilnika so vodna telesa združena v skupno vodno telo, če:

-       so stična,

-       so iste vrste,

-       ležijo v isti hidroekoregiji ali ekoregiji,

-       so obremenjena s podobnimi vrstami in jakostmi hidromorfoloških obremenitev,

-       imajo podobno kemijsko stanje površinske vode.

(1)Posamezna vodna telesa površinskih voda, njihova imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip so navedena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)Tipi površinskih voda in deskriptorji za posamezne tipe so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Geografske meje vodnih teles površinskih voda so prikazane v digitalni obliki za raven merila 1: 25 000 v državnem koordinatnem sistemu in se vodijo v vodnem katastru.

(2)Opisi posameznih vodnih teles površinskih voda, njihova razvrstitev v tipe in podatki o tipih se vodijo kot atributni del digitalne baze podatkov v vodnem katastru.

Močno preoblikovana vodna telesa se določijo v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega pravilnika najpozneje do 22. decembra 2009.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Priloga 2: Tipi površinskih voda in deskriptorji za posamezne tipe Priloga 3: (črtana) Priloga 4: (črtana)