Razlage kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji

Kot aktivno sodelovanje pri športnih pripreditvah se razume tudi zdravnikova prisotnost na tekmovanju zaradi nudenja medicinske pomoči športnikom, zato ima zdravnik v teh primerih pravico do odsotnosti z nadomestilom plače po prvi alinei prvega odstavka 38. člena Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

Vsak zdravnik specializant, ki opravlja program specializacije na podlagi odločbe Zdravniške zbornice Slovenije, ima pravico do odsotnosti z dela za pripravo specialističnega izpita v trajanju, določenem s tretjo alineo 48. člena Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Ta odsotnost z dela se všteje v čas trajanja specializacije, zato se program specializacij na račun te odsotnosti ne podaljšuje. Pravica do odsotnosti z dela zaradi priprave specialističnega izpita se v predvideni dolžini uveljavi pri zadnjem delodajalcu, pri katerem specializant opravlja kroženje v okviru programa specializacije.

Mentorski dodatek pripada vsakemu zdravniku, ki je določen, da v okviru svojega dela v rednem delovnem času uvaja v delo kateregakoli zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma sodelavca ali študenta. Dodatek mu pripada tudi v primeru, če mu je določeno opravljanje mentorstva pri uvajanju zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev oziroma sodelavcev ali študentov v nove postopke in dejavnosti, kot tudi za opravljanje mentorstva pri usposabljanju novih sodelavcev ter usposabljanju za drugo delovno mesto oziroma nove delovne naloge.

Prevoz na delo in z dela Ob soglasju plačnika specializacije ali če so drugače zagotovljena sredstva, je specializantu, ki opravlja specializacijo na podlagi odločbe Zdravniške zbornice Slovenije izven kraja stalnega bivališča svoje ožje družine, potrebno zagotoviti povračilo stroškov prevoza od kraja opravljanja specializacije do kraja stalnega bivališča ožje družine in nazaj enkrat tedensko pod pogojem, da svojo ožjo družino najmanj enkrat tedensko tudi dejansko obiskuje.

Zdravniku, ki opravlja specializacijo izven kraja stalnega bivališča svoje ožje družine in mu pripada dodatek za ločeno življenje po 90. členu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike ter po razlagi istega člena (Uradni listi RS, št. 3/04), izplačuje dodatek za ločeno življenje delodajalec, s katerim ima specializant sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Del nadomestila za ločeno življenje, ki pomeni nadomestilo stroškov stanovanja, se izplača specializantu v celotnem mesečnem znesku za vsak mesec, ko specializant specializira izven kraja stalnega bivališča svoje ožje družine, ne glede na število opravljenih delovnih dni v posameznem mesecu. Mesečni znesek dela nadomestila za ločeno življenje, ki pomeni nadomestilo stroškov prehrane, pa se takšnemu specializantu sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti z dela v posameznem mesecu. Pojem ožje družine po 90. členu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike obsega zakonca, izvenzakonskega partnerja, otroke, izvenzakonske otroke in posvojence zdravnika. Za ožjega družinskega člana štejejo tudi starši zdravnika, če zdravnik živi z njimi v skupnem gospodinjstvu. Pravica do nadomestila za ločeno življenje ni vezana na Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/04). Nadomestilo za ločeno življenje pripada zdravniku tudi v primeru, ko je takšno nadomestilo po davčnih predpisih obdavčeno. Citirana uredba torej ne vpliva na pravice zdravnika, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

Zdravniški dodatek pripada vsem zdravnikom in zobozdravnikom, za katere velja kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike. Predsednik Odbora za razlago kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS Silvan Saksida, dr. med. l. r.